HERA
Tematsko področje
Humanistika
Vsebina
HERA je mreža evropskih organizacij, ki ima za cilj ustvarjati nove priložnosti za inovativne, transnacionalne raziskave na področju humanistike. HERA je v dveh dekadah svojega delovanja postala glas evropske humanistike.
Vizija HERA je:
- ostati referenca v mednarodnem prostoru na področju humanistike, tako pri financiranju kot pri spodbujanju raziskovalnega sodelovanja;
- doseči integracijo različnih stališč humanistične stroke v nacionalne in evropske raziskovalne agende;
- informirati odločevalce o pomenu oblikovanja politik in predstaviti dosežke kot pomembne rezultate, ki pomembno prispevajo k naslavljanju aktualnih družbenih problemov;
- okrepiti vlogo humanističnih raziskav v javnih razpravah.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je aktivni partner v HERA (ERA-NET) že od samega začetka izvajanja partnerstva, to je od leta 2005. Ministrstvo je sodelovalo pri vseh transnacionalnih razpisih HERA in na ta način omogočilo sodelovanje in financiranje znanstvenoraziskovalnih idej tudi slovenskim udeležencem.
Razpisi
HERA konzorcij je skozi dolgoletno zgodovino delovanja organiziral že štiri razpise:
- HERA 1: Cultural Dynamics & Creativity and Innovation (2009-2013)
- HERA 2: Cultural Encounters (2012-2016)
- HERA 3: Uses of the Past (2015-2019)
- HERA 4: Public Spaces: Culture and Integration in Europe (2017-2022)
V letu 2023 se je pri izvedbi petega razpisa projekt HERA povezal s projektom CHANSE, preko katerega je bil organiziran transnacionalni razpis z naslovom:
- Crisis - Perspectives from the Humanities (2023 - 2027).
Pri skupnem transnacionalnem razpisu Krize - Perspektive s področja humanistike (angleško Crisis - Perspectives from the Humanities) so poleg slovenskih raziskovalk in raziskovalcev sodelovali še raziskovalci in raziskovalke iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Češke, Estonije, Finske, Francije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Švedske, Španije, Švice in Velike Britanije.
Status razpisa
Ni odprtih razpisov.
Izbrani projekti s slovensko udeležbo
Rezultati razpisa HERA 4: Public Spaces: Culture and Integration in Europe
Na razpis je v prvi fazi prispelo 203 prijav projektov. 77 projektov je bilo povabljenih v drugo fazo razpisa HERA, za financiranje pa je bilo izbranih 19 projektov. Med njimi je bil tudi projekt s sodelovanjem slovenskega partnerja.
Zdravstvo kot javni prostor: družbena integracija in družbena različnost v kontekstu dostopa do zdravstva v Evropi (angleško Healthcare as a Public Space: Social Integration and Social Diversity in the Context of Access to Healthcare in Europe, 2019–2022)
Slovenski partner: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine
Nosilki slovenskega dela projekta: prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in prof. dr. Mojca Ramšak
Sodelujoči partnerji:
- Ulm University, Institute of the History, Philosophy and Ethics of Medicine, Nemčija (koordinator projekta)
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine, Slovenija
- University of Rijeka, Department of Social Sciences and Medical Humanities, Hrvaška
- University of Warsaw, Faculty of Philosophy and Sociology (Center for Bioethics and Biolaw), Poljska
Financiranje:
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je bila upravičena do 164.525,75 EUR, od tega je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prispevalo 150.011 EUR, Evropska komisija pa 14.514,75 EUR.
Povzetek projekta:
Projekt je obravnaval dostopnost javnozdravstvenih storitev za marginalne skupine prebivalstva v Nemčiji, Sloveniji, Hrvaški in Poljski. Raziskovalci z različnih področij – medicine, medicinske humanistike, prava, filozofije, bioetike, antropologije in etnologije – so preučevali, kako evropske norme vplivajo na nacionalne zakonodaje in dostopnost zdravstvenih storitev. Rezultati kažejo, da so družbene in pravne ovire pomemben dejavnik pri neenakosti dostopa do zdravstva, kar je v teh državah vse večji problem. Projekt združuje interdisciplinarne pristope za reševanje družbenih izzivov, kot sta dostopnost zdravstvenih storitev in integracija marginaliziranih skupin. S sodelovanjem raziskovalnih institucij iz različnih držav prispeva k pravičnejši in bolj vključujoči družbi ter krepi povezave med znanostjo in družbo.
