HERA
Tematsko področje
Humanistika
Vsebina
HERA je mreža evropskih organizacij, ki ima za cilj ustvarjati nove priložnosti za inovativne, transnacionalne raziskave na področju humanistike. HERA je v dveh dekadah svojega delovanja postala glas evropske humanistike.
Vizija HERA je:
- ostati referenca v mednarodnem prostoru na področju humanistike, tako pri financiranju kot pri spodbujanju raziskovalnega sodelovanja;
- doseči integracijo različnih stališč humanistične stroke v nacionalne in evropske raziskovalne agende;
- informirati odločevalce o pomenu oblikovanja politik in predstaviti dosežke kot pomembne rezultate, ki pomembno prispevajo k naslavljanju aktualnih družbenih problemov;
- okrepiti vlogo humanističnih raziskav v javnih razpravah.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je aktivni partner v HERA (ERA-NET) že od samega začetka izvajanja partnerstva, to je od leta 2005. Ministrstvo je sodelovalo pri vseh transnacionalnih razpisih HERA in na ta način omogočilo sodelovanje in financiranje znanstvenoraziskovalnih idej tudi slovenskim udeležencem.
Razpisi
HERA konzorcij je skozi dolgoletno zgodovino delovanja organiziral že štiri razpise:
- HERA 1: Cultural Dynamics & Creativity and Innovation (2009-2013)
- HERA 2: Cultural Encounters (2012-2016)
- HERA 3: Uses of the Past (2015-2019)
- HERA 4: Public Spaces: Culture and Integration in Europe (2017-2022)
V letu 2023 se je pri izvedbi petega razpisa projekt HERA povezal s projektom CHANSE, preko katerega je bil organiziran transnacionalni razpis z naslovom:
- Crisis - Perspectives from the Humanities (2023 - 2027).
Pri skupnem transnacionalnem razpisu Krize - Perspektive s področja humanistike (angleško Crisis - Perspectives from the Humanities) so poleg slovenskih raziskovalk in raziskovalcev sodelovali še raziskovalci in raziskovalke iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Češke, Estonije, Finske, Francije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Švedske, Španije, Švice in Velike Britanije.
Status razpisa
Ni odprtih razpisov.
Izbrani projekti s slovensko udeležbo
Rezultati razpisa HERA 4: Public Spaces: Culture and Integration in Europe
Na razpis je v prvi fazi razpisa prispelo 203 prijav projektov. 77 predlogov projektov je bilo povabljenih, da sudelujejo v drugi fazi razpisa HERA: 19 projektov je bilo predlaganih za financiranje. Od tega en projekt s slovenskim partnerjem.
- Healthcare as a Public Space: Social Integration and Social Diversity in the Context of Access to Healthcare in Europe; slovenski partner: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine; nosilka slovenskega dela projekta je prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in prof. dr. Mojca Ramšak.
Partnerji na projektu so bili:
- Ulm University,Institute of the History, Philosophy and Ethics of Medicine, Nemčija (koordinator projekta)
- Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine, Ljubljana, Slovenija
- University of Rijeka, Department of Social Sciences and Medical Humanities, Rijeka, Hrvaška
- University of Warsaw, Faculty of Philosophy and Sociology (Center for Bioethics and Biolaw), Varšava, Poljska
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je bila v obdobju 2019-2022 upravičena do 164.525,75 EUR. Od tega je MIZŠ za financiranje raziskovalnega projekta prispevalo 150.011 EUR. Evropska komisija pa je prispevala 14.514,75 EUR.
Kratek povzetek transnacionalnega raziskovalnega projekta:
Zdravstvo kot javni prostor: Družbena integracija in družbena različnost v kontekstu dostopa do zdravstva v Evropi, 2019-2022 (v angleščini Healthcare as a Public Space: Social Integration and Social Diversity in the Context of Access to Healthcare in Europe). Mednarodni konzorcij z raziskovalci s področij medicine, medicinske humanistike, prava, filozofije, bioetike, antropologije in etnologije je v tri in pol letnem projektu preučil, kakšna je dostopnost do javnozdravstvenih storitev za nekatere marginalne skupine v omenjenih štirih državah in kako nacionalne zakonodaje Nemčije, Slovenije, Hrvaške ter Poljske upoštevajo evropske norme o njihovem vključevanju. Neenak dostop do zdravstvenih storitev za različne skupine prebivalstva je namreč v omenjenih državah vse večji problem, ki dosedaj še ni bil sistematično raziskan.
