S Slovensko strategijo pametne specializacije so bile v letu 2015 opredeljene nacionalne strateške razvojne prioritete in niše, ki so v praksi podprte s ciljanim, prilagojenim, predvsem pa celovitim svežnjem ukrepov. Ob tem je Slovenija z izvajanjem S4 uvedla nov model razvojnega sodelovanja med ključnimi inovacijskimi deležniki in se uspela bistveno bolje integrirati v evropske in mednarodne razvojno-inovacijske mreže, platforme in konzorcije. Izvajanje S4 je tako predstavljalo in predstavlja enega izmed ključnih orodij za krepitev in nadgradnjo slovenskega inovacijskega ekosistema. Strategija za novo obdobje do 2030 s svojo nadgradnjo v letih 2020-2022 v ospredje postavi trajnostni vidik, kot svoj osnovni cilj identificira zeleni prehod in se posledično preimenuje iz S4 v S5.

S4 je bila v programskem obdobju 2014-2020 predhodni pogoj za sprostitev sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, in sicer na prednostni osi »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva«.

Strategija pametne specializacije

Strategija pametne specializacije ostaja podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike tudi v programskem obdobju 2021-2027. Evropski predpisi predvidevajo njeno prenovo in jo obravnavajo kot omogočitveni pogoj za sprostitev sredstev, ki so vezana na investicije znotraj Cilja politike 1 – Pametna Evropa.

V Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko smo že v prvi polovici leta 2020 pristopil k prenovi S4. Aktivnosti so bile usmerjene predvsem v prenovo nujno potrebnih analitičnih podlag in v oživitev procesa podjetniškega odkrivanja (EDP).

Pri oblikovanju Strategije pametne specializacije Slovenije (S5 - Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy) za obdobje do 2030 in njenih prednostnih in fokusnih področij je proces podjetniškega odkrivanja potekal v več fazah:

1. Prva faza – uvodno srečanje s SRIP-i:

Prva faza se je začela junija 2020 z izvedbo sestanka med nosilcem S5, to je Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, in obstoječimi Strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i). Namen tega srečanja je bil dogovoriti se glede procesa prenove obstoječe Strategije pametne specializacije (S4) in nadgradnja obstoječih prednostnih področij.

1. Druga faza – Dopolnitev akcijskih načrtov SRIP in usklajevanje z resorji:

Na podlagi prve faze so bili s strani SRIP-ov dopolnjeni akcijski načrti, ki so bili septembra 2020 predstavljeni resorjem in drugim deležnikom, vključenim v proces izvajanja S4 in priprave S5. V obdobju med oktobrom 2020 in februarjem 2021 je bilo izvedenih 9 bilateralnih delavnic s posameznimi SRIP-i z namenom, prevetritve prednostnih področij.

• Tretja faza - posvetovanja z javnostjo:

V marcu in aprilu 2021 je potekal intenzivni dialog z zainteresirano javnostjo. Zaradi epidemioloških razmer je dialog potekal na daljavo preko  spletnih dogodkov, ki so bili organizirani s strani SVRK v sodelovanju s SRIP-i. V okviru izvedenih dogodkov je sodelovalo več kot 1000 udeležencev s področja gospodarstva, raziskovalnih organizacij, zbornic, združenj, nevladnih organizacij, ministrstev, podpornih institucij, občin ter drugih javnosti.

Cilji S4 so:

1. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega;
2. Izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije;
3. Dvig podjetniške aktivnosti.

Pri prehodu na S5 pa strategija kot osrednji cilj postavi zeleni prehod, ki ga ni moč uresničiti brez ustreznih znanj in kompetenc, kot tudi ne brez ustreznih in dovolj razvitih orodij, torej ključnih omogočitvenih tehnologij, kamor spada tudi IKT. Področja, kjer Slovenija izkazuje kritično maso kapacitet in kompetenc za dosego tega cilja, predstavljajo zeleno obarvana prednostna področja S5.

Nacionalne strateške razvojne prioritete

Nacionalne strateške razvojne prioritete so področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in primerjalne prednosti in s tem potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. Nacionalne strateške razvojne prioritete tako narekujejo prednostna vlaganja na področju raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji. Nacionalne strateške razvojne prioritete so bile opredeljene v času priprave S4 skozi poglobljen proces posvetovanj z deležniki v obdobju 2014–2015 in nadgrajene v letih 2020 - 2022 pri prenovi na S5.

Bistveno pri tem je, da prioritete niso bile opredeljene in nadgrajene »od zgoraj navzdol«, pač pa na osnovi razvojnega modela četverne vijačnice (quadruple helix), v partnerstvu med gospodarstvom, institucijami znanja, drugimi deležniki in državo.

Prednostna področja so se tako v obdobju izvajanja S4, kot se bodo tudi v obdobju izvajanja S5, nadalje osredotočala in konkretizirala na ravneh fokusnih področij in produktnih smeri na podlagi sodelovanja med državo in Strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP). SRIP-i namreč v svojih akcijskih načrtih opredeljujejo področja skupnega razvoja oziroma niše. Akcijski načrti SRIP-ov se redno nadgrajujejo in dopolnjujejo in tako predstavljajo najbolj dinamični del S5, preko katerega se tudi pričakuje nadaljnji proces osredotočanja inovacijsko-razvojne politike na ključne niše.

Za nadaljnje osredotočanje, konkretizacijo fokusnih področij in tehnologij ter za izvajanje javnih razpisov na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z izvajanjem S4 / S5, se uporablja Tabela prioritet in pripadajočih fokusnih področji in tehnologij ter produktnih smeri, ki je tudi osnovna podlaga za uporabo meril za izbor projektov v vrsti javnih razpisov, ki so vezani na S4 / S5.

Sveženj ukrepov

Nacionalne strateške razvojne prioritete so v praksi podprte z bistveno bolj ciljanim, celovitim in prilagojenim svežnjem ukrepov.

Osrednji sveženj ukrepov S5 v prihodnjem obdobju delimo v štiri vsebinska področja investicij za podporo v:

a. Izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

Področje zajema krepitev naložb v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne kapacitete, še posebej v povezavi z nacionalnimi strateškimi razvojnimi prioritetami, kar je ključno za znanstveno odličnost ter za izvajanje vrhunskih raziskav. Na prednostnih področjih S5 bodo podprti inovacijski grozdi (SRIP-i) ter raziskovalni projekti vzdolž celotne lestvice tehnološke pripravljenosti (TRL) s posebno pozornostjo namenjeno povečanju vloge horizontalnih mrež (HOM) oziroma omogočitvenim tehnologijam. Podprti bodo veliki projekti, ki bodo izražali veliko stopnjo tehnološke multidisciplinarnosti ter sodelovanje z različnimi institucijami znanja in gospodarstva. Podprto bo nadaljevanje uspešnih projektov po celotni lestvici tehnološke pripravljenosti.

Nadgrajene bodo pisarne za prenos tehnologij (TTO) ter zagotovljena dolgoročna stabilnost pospeševanja prelivanja raziskovalnih rezultatov v družbo. Vzpostavljeno bo tesnejše sodelovanje med TTO, SPOT točkami in ukrepi Slovenskega podjetniškega sklada. Investirali bomo tudi v mreže centrov raziskovalne umetnosti in kulture. Investicije bodo usmerjene v pilotne/demonstracijske projekte za razvoj in testiranje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v realnem okolju. Spodbujalo se bo zaposlovanje mladih raziskovalcev v javnih raziskovalnih organizacijah in v podjetjih. Horizontalno se bodo povezovali ukrepi na področju raziskav in inovacij kar bo zagotovljeno tudi s komplementarnimi instrumenti financiranja EU (npr. Obzorje Evropa) in dejavnosti za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora, tudi preko transnacionalnih ukrepov.

Na vseh prednostnih področjih S5 bo posebna pozornost s prilagojenimi merili v svežnju ukrepov na celotni lestvici tehnološke pripravljenosti tehnološke pripravljenosti namenjena uveljavljanju načel inovativnosti, nizkoogljičnega, krožnega gospodarstva, digitalizacije in omogočitvenih tehnologij (KETs).

b. Izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP

Področje zajema nadgradnjo storitev podpornega podjetniškega in inovacijskega okolja za konkurenčno podjetništvo z uporabo celovitih storitev za podjetja (SPOT Global ipd.); poudarek bo tudi na posebnih ciljnih skupinah (npr. mladi, ženske, starejši, kulturno kreativni sektor). Spodbujala se bo internacionalizacija in čezregijsko sodelovanje, podpirala mlada podjetja in novi podjetniški podjemi (start-up podjetja) za začetno delovanje ter spodbujala rast in razvoj podjetij (splošne spodbude in spodbude za inovacije, tudi družbene). Ukrepe bomo usmerili v uvedbo inovativnih pristopov v različnih segmentih poslovanja podjetij, kar narekujejo trendi globalnega okolja in zajemajo npr. razvoj novih in izboljšanih proizvodov in storitev, tudi na področju srebrne ekonomije in na področju uporabe naravnih obnovljivih materialov, ki omogočajo hitrejši zeleni prehod. Podprt bo prehod novih podjetniških podjemov in novonastalih podjetij v fazo hitrejše rasti s poudarkom na hitrorastočih podjetjih. Spodbujala se bodo razvojna partnerstva za krepitev sodelovanja v globalnih verigah vrednosti ter podpirali pilotni in demonstracijski projekti.

c. Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo

Osrednji sklopi ukrepov bodo namenjeni krepitvi znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo in v podporo inovativnosti za podjetja in ostale deležnike v gospodarstvu; predvsem z nadgradnjo uspešnega ukrepa spodbujanja Kompetenčnih centrov za razvoj kadrov (KOC) na prednostnih področjih S5 in horizontalnih tematikah, tudi v smeri večje odprtosti in prilagodljivosti potrebam članstva. Podprta bo priprava in izvajanje fleksibilnih študijskih programov za izpopolnjevanje diplomantov na področjih S5 z namenom hitrejše odprave vrzeli med pridobljenimi znanji diplomanta in pričakovanji delodajalca ter dolgoročnejših učinkov s posodabljanjem rednih študijskih programov. Krepila se bodo znanja in spretnosti tudi za vse sistemske izvajalce pametne specializacije, tako na deležniški (SRIP, socialni partnerji, ipd.) kot na institucionalni (ministrstva, službe, agencije ipd.) ravni. Razvijali bomo tudi veščine in kompetence za družbeno inovativnost in sistemsko inoviranje z vzpostavitvijo stičišča za reševanje družbenih izzivov, ki se bo pilotno osredotočalo na področje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Pri izvedbi ukrepov za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti bo ključnega pomena novo sistemsko orodje - Platforma za napovedovanje kompetenc, ki ima na področju razvoja kadrov oz. vlaganj v znanja in v kompetence praktično vlogo ključne omogočitvene tehnologije. Platformi bo namenjena posebna pozornost in bo - podobno kot ostali ukrepi bolj sistemskega značaja relevantni za S5, kot so sistem izobraževanja, karierni centri in VKO, štipendijska politika, ipd. - financirana komplementarno iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

d. Digitalna preobrazba

Podprta bo digitalna preobrazba podjetij, s posebnim poudarkom na MSP, digitalna preobrazba raziskovalnih ustanov, kot tudi celotne družbe z vidika ponudbe in povpraševanja. To bo doseženo z digitalizacijo in digitalno preobrazbo akterjev na prednostnih področjih S5, razvojem IKT infrastrukture za podjetja, gospodinjstva in javne institucije, kvantno kibernetsko varnostno infrastrukturo, podatkovno infrastrukturo (vključno s ponovno rabo podatkov), podatkovnimi prostori, razvoj in uvedbo rešitev temelječih na umetni inteligenci, vključno z uvajanjem pametnih mest in skupnosti, pametnimi tehnologijami za upravljanje s podatki za pospeševanje digitalnih storitev, podpornim okoljem za proces digitalne preobrazbe, mobilnostjo javnih storitev, krepitvijo zaupanja v e-poslovanje (SI-TRUST) in s spodbujanjem digitalne preobrazbe družbe in podjetij.

Enako pomemben del svežnja so nefinančni ukrepi, kot so gospodarska diplomacija, inovativna in zelena javna naročila ali odprava regulacijskih ovir, predvsem pa neposrednejši dialog s SRIP-i, ko gre za način in vsebino vodenja razvojne politike. Zadnje je še posebej pomembno z vidika zagotavljanja takšnih razvojnih instrumentov, ki odgovarjajo na potrebe prednostnih področij S4 in inovacijskih deležnikov.

Model razvojnega sodelovanja

Izvajanje S4 in S5 temelji na modelu razvojnega sodelovanja, ki poudarja tesnejše, institucionalizirano sodelovanje med državo, gospodarstvom, institucijami znanja in drugimi relevantnimi deležniki na področju raziskav, razvoja in inovacij. Pri spodbujanju sodelovanja med inovacijskimi deležniki imajo ključno vlogo SRIP-i, na državni ravni pa je ključna medresorska koordinacija, saj izvajanje S4 poteka v okviru pristojnosti različnih ministrstev, enako pa bo veljalo tudi za S5.

Strateška razvojno-inovacijska partnerstva - SRIP

SRIP-i so dolgoročna partnerstva med podjetji, raziskovalno sfero, državo in občinami ter povezovalci, uporabniki in nevladno sfero, ki so bila oblikovana konec leta 2016 na vseh področjih uporabe S5. 

SRIP-i skupaj z državo ne le sooblikujejo razvojno politiko (npr. s skupnim opredeljevanjem nacionalnih strateških razvojnih prioritet, kar ni enkraten, temveč neprekinjen, stalen proces), ampak tudi organizirajo celovit razvojno-inovacijski ekosistem po področjih uporabe S5. V praksi to pomeni, da vzpostavljajo in nadgrajujejo verige vrednosti doma in jih povezujejo mednarodno, pripravljajo zahtevnejše skupne raziskovalno-razvojne projekte, inovacijskim deležnikom odpirajo vrata v mednarodne razvojno-inovacijske platforme in tudi do proizvajalcev originalne opreme ter organizirajo skupne nastope, lobiranja in promocijo v drugih regijah, državah in mrežah, hkrati pa izvajajo zaenkrat še pilotne aktivnosti pri dolgoročnem načrtovanju potreb po kadrih in kompetencah.

SRIP-i svoje aktivnosti izvajajo na podlagi akcijskih načrtov (poslovno-razvojnih strategij), ki vključujejo:

1. Konkretizacijo fokusnih področji in tehnologij S5 s cilji oziroma strategijo razvoja področja, ki vključuje:

• opredelitev primerjalne prednosti RS in niš na osnovi umestitve v globalne trende, verige trge in aktivnosti konkurence (state-of-the-art),

• cilje in kazalnike uspešnosti SRIP-a.

1. Načrt aktivnosti skupnega razvoja, ki vključuje:

• opredelitev primerjalnih prednosti SRIP-a oziroma njegovih članov, s poudarkom na predstavitvi predvidenih aktivnosti glede na state-of-the-art na področju tehnoloških in netehnoloških inovacij,

• opredelitev kompetenc in kapacitet članov SRIP-a skozi celoten razvojni cikel.

1. Načrt aktivnosti na področju internacionalizacije, ki vključuje:

• tržno internacionalizacijo in

• razvojno internacionalizacijo.

1. Načrt aktivnosti na področju razvoja človeških virov, ki vključuje:

• napovedovanje potreb po kompetencah,

• opredelitev potreb po usposabljanjih in nadgradnji izobraževalnega sistema (po stopnjah in vrstah izobraževanja).

1. Načrt aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva in skupnih storitev, ki vključuje:

• opredelitev sodelovanja s podpornim okoljem, promocije inoviranja po vitki metodologiji in procesnih inovacij, povezovanja z agenti in investitorji, ipd.,

• opredelitev potreb po standardizacij in upravljanja z intelektualno lastnino.

1. Predloge za optimizacijo regulacijskega okvira, ki vključuje:

• opredelitev potrebnih sprememb regulacijskega, institucionalnega in administrativnega okvira ter morebitnih drugih ukrepov (npr. pilotnih projektov).

SRIP-i imajo med svojimi člani tako podjetja (velika, srednja, mala in mikro podjetja) kot institucije znanja (praktično skoraj vse ključne javne raziskovalne organizacije, univerze, ipd). Več lahko najdete na spletnih straneh posameznega SRIP-a:

SRIP Pametna mesta in skupnosti: http://pmis.ijs.si

SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo: https://srip-pametne-stavbe.si/

SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo: https://srip-krozno-gospodarstvo.si/

SRIP Trajnostna pridelava hrane: https://www.gzs.si/srip-hrana/

SRIP Tovarne prihodnosti: http://ctop.ijs.si/sl/o-partnerstvu/

SRIP Zdravje – medicina: https://www.sripzdravje-medicina.si/

SRIP Mobilnost: https://www.acs-giz.si/o-acs

SRIP Materiali kot končni produkti: https://matpro.gzs.si/

SRIP GoDigital:  https://sripgodigital.gzs.si

Koordinacija S4 in S5

Za koordinacijo upravljanja in izvajanja S4 in S5 je na operativni oziroma izvedbeni ravni pristojen MKRR. V okviru MKRR je ekipa sodelavcev, ki je zadolžena za tehnično in vsebinsko podporo ožji skupini državnih sekretarjev in medresorsko usklajeno izvajanje S5 na operativni ravni (ko gre za instrumente financiranja v okviru izvajanja evropske kohezijske politike), za podporo pri delovanju SRIP-ov (v sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji, še posebej z gospodarskim resorjem, resorjem, pristojnim za znanost in resorjem odgovornim za digitalno preobrazbo) ter tudi za sistem spremljanja in vrednotenja S4 / S5 in SRIP-ov.