Namen zakona o lastniški zadrugi delavcev

Ureditev področja 

Čeprav je lastništvo zaposlenih v slovenskih podjetjih že prisotno, to področje do sedaj ni bilo ustrezno sistemsko urejeno, zato se lastniški deleži podjetij kupujejo individualno. Zaradi neurejenosti področja se lastniški deleži z upokojevanjem ali odhodom zaposlenih pogosto prenašajo izven podjetja.

Namen zakona, ki ga pripravljamo, je zagotoviti pravno podlago za delni ali celotni odkup deleža matične družbe s strani zaposlenih. Na tak način želimo zagotoviti dolgoročno in stabilno lastništvo matične družbe s strani delavcev, zaposlenih v matični družbi. Z novo zakonodajo nameravamo urediti tudi sistem odkupa lastniških deležev od zunanjih lastnikov ali lastnikov, ki se upokojujejo in odhajajo iz podjetja. Urejen bo tudi sistem vključevanja novih zaposlenih v lastništvo podjetja.

Nov zakon bo možnost vzpostavitve sistema lastništva zaposlenih olajšal vsem podjetjem, ki bodo v tem prepoznala dodano vrednost zase in za svoje zaposlene. Vzpostaviti nameravamo motivacijski model za delavce, ki temelji na demokratičnem in vključujočem lastniškem modelu.

Reševanja izziva lastniškega nasledstva

Z vpeljavo lastniške zadruge kot nove pravne osebe želimo urediti tudi mehanizem reševanja nasledstva podjetij, katerih lastniki se upokojujejo in nimajo naslednikov.

Slovenija je na pragu drugega največjega prenosa lastništva podjetij. Približno 70 odstotkov zaposlenih pri nas dela v malih in srednje velikih podjetjih, od katerih jih je bil dobršen del ustanovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zato se mnogi njihovi lastniki upokojujejo (t. i. prva generacija podjetnikov).

V naslednjem desetletju se bo v Sloveniji upokojila približno četrtina lastnikov v sektorju malih in srednje velikih podjetij. To pomeni, da se bo prenašalo več 100 milijonov evrov vredno premoženje. Lastništvo bodo menjala podjetja, ki zagotavljajo med 50.000 in 80.000 delovnih mest in letno ustvarijo od 15  do 20 odstotkov dodane vrednosti. Študije na ravni Evropske unije kažejo, da je do 80 odstotkov teh podjetij ogroženih zaradi neustrezno načrtovanega nasledstva.

Nov zakon bo ponudil razvojno naravnani alternativni model za nasledstvo, v katerem v lastništvo vstopijo zaposleni. Lastniku bo omogočal dodatno možnost prenosa lastništva, ki je glede na mednarodne izkušnje trajnostna in spodbuja k družbeno odgovornemu ravnanju. Delavsko lastništvo bomo ponudili kot enega izmed možnih odgovorov na izzive slovenskega gospodarstva, s katerimi se bo soočalo v prihodnjem desetletju.

ESOP - model solastništva zaposlenih

Predlog zakona o lastniški zadrugi ima za izhodišče ESOP model lastništva zaposlenih. ESOP (angleško Employee Stock Ownership Plan) je posebna in precej razširjena shema udeležbe zaposlenih v lastništvu, v okviru katere zaposleni v določenem časovnem obdobju pridobijo lastništvo družbe (od 0 do 100 odstotkov). Pri tovrstni shemi gre za skupno prostovoljno odločitev lastnikov podjetja, da povečajo lastniški delež zaposlenih v podjetju in da za ta namen uporablja prihodnje dobičke podjetja (delavci torej ne vlagajo svojih trenutnih prihrankov ali zaslužkov).

V podjetjih, kjer imajo organiziran ESOP, sklad zaposlenih ESOT (angleško Employee Share Ownership Trust) kupi lastniški delež matičnega podjetja. Nakup se običajno financira s posojilom, in sicer s strani sklada ali samega podjetja. Podjetje se lahko odloči tudi za možnost podaritve lastnih deležev skladu zaposlenih. Odločitev za to možnost prenosa lastništva je vedno na strani obstoječega lastnika matične družbe in je ena izmed prostovoljnih možnosti za prenos lastništva.

Prednost tega organizacijskega načina je vzpostavitev sheme za zaposlene, ki omogoča, da delavci brez investicije lastnih prihrankov odkupijo delež podjetja. Odkup ESOP se financira s pričakovanimi dobički podjetja, zaradi česar omogoča participacijo delavcem na vseh kariernih nivojih. Model se je v tujini, še posebej v ZDA in Veliki Britaniji, že izkazal za uspešnega pri reševanju izzivov lastniškega nasledstva, saj ne ogroža obstoječe kulture podjetja.

Prednosti podjetij v lasti zaposlenih

Po svetu poznamo številne oblike podjetij v lasti zaposlenih, ki so organizirana v obliki delavskih zadrug ali drugih pravnoorganizacijskih oblik. V času gospodarskih kriz so, kot kažejo primeri iz zahodnih držav, takšna podjetja v povprečju bolj odporna, imajo višjo stopnjo preživetja in zagotavljajo bolj stabilna delovna mesta. Podatki iz Velike Britanije kažejo, da so njihova podjetja v lasti zaposlenih od 8 do 12 odstotkov produktivnejša od ostalih primerljivih podjetij, ki niso v lasti zaposlenih. Podjetja v lasti zaposlenih pogosto nudijo tudi boljše delovne pogoje, ustvarjajo bolj kakovostna delovna mesta z višjimi plačami in imajo večji prispevek in odgovornost do lokalne skupnosti ter delujejo proticiklično. Pravno organizacijska oblika zadruge kot lastniškega sklada zagotavlja svojim članom poleg lastniške tudi demokratično pravico, kar izboljša odgovornost in pripadnost zaposlenih.

Predvidena časovnica priprave in sprejemanja zakonodaje

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo jeseni besedilo zakona medresorsko in koalicijsko uskladilo ter ga poslalo v javno obravnavo. Sprejetje zakona je predvideno proti koncu leta 2024 oziroma v začetku leta 2025.