Onesnaženost zraka v Sloveniji je zaradi specifičnih okoliščin posebej izražen problem. V večjem delu Slovenije prevladujejo za razpršitev onesnaževal neugodne meteorološke in geografske okoliščine, v katerih lahko že manjši izpusti povzročajo visoke ravni onesnaževal v zraku. Zrak v zimskem času najbolj onesnažujejo izpusti iz neučinkovitih kurilnih naprav, napačen način kurjenja ali kurjenje z neustreznimi gorivi ter intenziven tranzitni in lokalni promet. V poletnem času življenje na Primorskem greni prizemni ozon. Zanj res nismo v celoti odgovorni, k njegovemu nastanku veliko pomaga prenos onesnaženega zraka iz Padske nižine. Še vedno pa smo mu izpostavljeni, saj povzroča akutno vnetje pljuč in bronhijev.

Slovenija je v evropskem merilu med državami z bolj onesnaženim zrakom. Ocenjuje se, da je na čezmerno onesnaženih območjih pričakovana življenjska doba zaradi onesnaženega zraka okvirno eno leto krajša. Agencija Republike Slovenije za okolje ugotavlja, da državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka ozemlja Slovenije ne pokriva enakomerno. Ostajajo poseljena območja, kjer ni natančno znano, kakšna je kakovost zunanjega zraka. Sodobna družba pa postaja vedno bolj interaktivna, ljudje želijo vedeti, kakšen zrak dihajo in  želijo imeti dostop do informacij v realnem času. To je še dodaten razlog, zakaj je potrebno vzpostaviti sistem seznanjanja in opozarjanja državljanov o onesnaženosti zunanjega zraka.

Ključni cilji projekta so:

• razširjena merilna mreža stalnih merilnih mest za kakovost zunanjega zraka,
• vzpostavljena avtomatska meritev živega srebra,
• nadgrajene meritve za spremljanje kakovosti zunanjega zraka – meritve ogljika,
• prenovljena merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin
• mobilna postaja,
• vzpostavljeno opozarjanje državljanov glede onesnaženosti zunanjega zraka na mobilnih napravah.

Z izvedbo projekta bomo dosegli:

• zagotovitev celovitega spremljanja stanja onesnaženosti zraka,
• pripravo strokovnih podlag odločevalcem za načrtovanje in spremljanje izvajanja politik in ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka skladno z zahtevami pravnega reda RS in EU ter
• boljše opozarjanje državljanov glede onesnaženosti zunanjega zraka in seznanjanje s kakovostjo padavin.

Projekt Lastovka se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, cilja politike Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na ogljično nevtralno gospodarstvo s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti, prednostne naloge Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost ter prispeva k doseganju specifičnega cilja Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja. Projekt se je pričel 4. 6. 2024 z izdajo odločitve o podpori, zadnje aktivnosti se bodo predvidoma zaključile meseca januarja 2028.

Projekt bosta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Za izvedbo projektnih aktivnosti je načrtovanih 3.662.378 EUR sredstev, od tega 2.550.000 EUR namenskih sredstev EU in 450.000 EUR nacionalnega prispevka. Preostanek se bo financiral iz lastnih sredstev Agencije RS za okolje.

Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike 2021-2027.