Upravljanje migracij je ena od prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve in Vlade Republike Slovenije. Tako je vlada oktobra 2022 ustanovila Delovno skupino za pripravo strategije na področju migracij, maja 2023 pa je bila ustanovljena Delovna skupina vlade za pripravo Strategije na področju vključevanja tujcev.

Pripravili smo celovita dokumenta vseh resorjev in civilne družbe za odprto, vključujočo in demokratično družbo, ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavljanju varnosti. Obe strategiji bosta podlaga za spremembo zakonodaje, saj želimo z vsemi deležniki pogledati, kje in na kakšen način lahko na tem področju naredimo še dodatne korake k izboljšanju. Pri tem tesno sodelujemo s civilno družbo in z drugimi resorji, saj želimo, da dokumenta ne bosta le črka na papirju, ampak bosta zaživela v praksi kot odraz države, ki je solidarna do tujcev. Učinkovitejše upravljanje z migracijami pa so pomemben izziv ne le za našo državo, ampak za celotno EU.

Vlada Republike Slovenije je na seji 9. novembra 2023 sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Ta temelji na osnovnih načelih integracijske politike in v odprti in demokratični družbi omogoča vključevanje vseh družbenih podsistemov v družbo kot celoto. 

Vlada Republike Slovenije je na seji 28. marca 2024 sprejela Strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Strategija priseljevanje obravnava kot splošen in stalen družbeni pojav, prepoznava razvojni potencial priseljevanja ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in dostojanstva kot osnovno vodilo pri obravnavi priseljevanja. 

Odstranjevanje ograje na meji

Ograja na meji je bila postavljena leta 2015, ko je število nezakonitih prehodov državne meje skokovito naraslo zaradi kriznih razmer v svetu. Okoliščine so se do danes bistveno spremenile. Ograja, še zlasti pa rezilna žica, je nesorazmeren ukrep, ki ne preprečuje nezakonitih prehodov meje, ima pa številne negativne posledice.

Odstranjevanje žice je obljuba, ki jo uresničujemo, pa tudi želja lokalnega prebivalstva. S Hrvaško meji 32 slovenskih občin, ki imajo skupaj več kot 300.000 prebivalcev. Lokalni prebivalci in župani obmejnih občin želijo, da se ograje odstranijo. Na dan 14. julij 2022 je bilo na meji s Hrvaško postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje. Do sedaj je bilo odstranjenih skoraj 28 kilometrov rezilne žice in 76 kilometrov panelne ograje.

Varnost ni bila niti ne more biti zagotovljena z ograjo na meji. Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju države. Odstranitev žice nadomešča s prilagojenim načinom dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnih policistov na mejo in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. V policiji tudi ugotavljajo, da se nezakonite migracije niso preusmerile na lokacije, kjer je bila odstranjena rezilna žica. Težišče nezakonitih prehodov je namreč usmerjeno na mesta, ki so predstavljala povečano tveganje zanje že pred odstranjevanjem žice.

Tudi varnost obmejnih občin je zagotovljena in je na zelo visoki ravni. Nenazadnje se uspešnost dela policije kaže tudi v številu prijetih tihotapcev, nezakonite migracije so namreč tesno povezane z organiziranim kriminalom. Letos do 31. oktobra 2024 je policija obravnavala 423 primerov (v enakem obdobju lani 306), v katerih je bilo prijetih 468 tihotapcev ljudi (460 tujcev in osem slovenskih državljanov) z 2564 migranti, ki so nezakonito prestopili mejo. Za 431 tihotapcev ljudi je bil odrejen pripor.

Sodelovanje z lokalno skupnostjo

Zavedamo se potrebe po stalni komunikaciji z lokalnim prebivalstvom, kar tudi uresničujemo ves čas. Z župani obmejnih občin smo v nenehnem stiku, tudi na terenu, kjer poslušamo in slišimo njihove predloge za boljše upravljanje migracij, vključno s predlogi za zmanjšanje škode, ki jo je v lokalnih skupnostih povzročila postavljena oziroma odstranjena ograja.

S spremembami in dopolnitvami Zakona o nadzoru državne meje in finančnimi sredstvi v proračunu za leto 2023 smo na celovitejši način uredili tudi vprašanje odškodnin za lastnike zemljišč, na katerih stoji oziroma je stala ograja. Lokalne skupnosti so večkrat opozorile, da je zemljišče in vodno območje ob ograji neurejeno. Dogovorili smo, da za vzdrževanje območja ob ograji skrbi Direkcija Republike Slovenije za vode v okviru svojih pristojnosti. Prav tako smo prednostno umaknili poškodovano panelno ograjo na meji ob Kolpi.

Varnost za vse

Slovenska policija še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem državljanom in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju države.

Odstranitev žice bo nadomestila s prilagojenim načinom dela - spremenjeno taktiko in metodiko dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnega kadra na meje in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. Večja prisotnost policistov in sodelovanje z lokalno skupnostjo ter konkretno z ljudmi v naseljih in zaselkih ob meji je najbolj pomemben način za zagotavljanje varnosti lokalnemu prebivalstvu. Policija je visoko usposobljena in profesionalno opravlja varovanje ljudi v lokalnih prostorih kot tudi iz vidika države in EU. Hkrati policija v skladu z visokimi profesionalnimi standardi zagotavlja spoštovanje demokratičnih standardov, vključno s spoštovanjem človekovih pravic ljudi na migracijskih poteh.

Lokalnim prebivalcem ob slovensko-hrvaški meji zagotavljamo, da skrbimo za njihovo in našo varnost. Policija jo zagotavlja v izredno visoki meri in občine na meji s Hrvaško iz varnostnega vidika nikakor ne izstopajo.

Mednarodna zaščita

Od leta 2021 se povečuje število izraženih namer podaje prošnje za mednarodno zaščito pri policiji. V letu 2023 je policija evidentirala 58.757 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Število je večje za 86,8 odstotkov od primerljivega obdobja v letu 2022, ko je bilo evidentiranih 31.456 izraženih namer.

Tudi število prošenj za mednarodno zaščito se v zadnjih letih povečuje. V letu 2023 je bilo vloženih 7261 prošenj za mednarodno zaščito.

V zadnjih dveh letih zaznavamo porast vloženih prošenj, za obravnavo katerih je pristojna druga država članica Evropske unije (tako imenovani Dublinski postopek). Takih primerov je bilo v letu 2023 kar 59 odstotkov več kot prejšnje leto. 

V letu 2024 se nadaljuje trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, 76,56 odstotka jih zapusti državo v povprečju 33,34 dni.

Migracijski trendi

Mednarodna zaščita (od 1. 1. 2024 do 31. 10. 2024)
- Število prošenj: 4710
- Število priznanih statusov: 153

Začasna zaščita (od 10. 3. 2022 do 31. 10. 2024)
- Število vlog: 11.855
- Število priznanih statusov: 10.953

Enotna dovoljenja za prebivanje in delo (od 1. 1. 2024 do 31. 10. 2024)
- Število izdanih enotnih dovoljenj: 44.578
- Število veljavnih enotnih dovoljenj: 58.896
Všteta so enotna dovoljenja za prebivanje in delo zaradi zaposlitve ali dela, zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba, zaradi opravljanja dela kot napoteni delavec, zaradi opravljanja sezonskega dela, daljšega od 90 dni, zaradi visokokvalificirane zaposlitve (modra karta EU), zaradi iskanja zaposlitve ali samozaposlitve, zaradi opravljanja pripravništva, zaradi opravljanja dela kot oseba, premeščena znotraj gospodarske družbe, in enotna dovoljenja za prebivanje in delo za dnevnega delovnega migranta ter rezidenta za daljši čas druge države članice Evropske unije.

Nezakoniti prehodi državne meje (od 1. 1. 2024 do 31. 10. 2024): 41.372

Slovenija glede migracijske situacije deli usodo ostalih držav članic Evropske unije in tudi regije Zahodnega Balkana, ki se soočajo s povečanimi migracijami.