NextGenerationEU

Voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor glede obsežnega svežnja sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so izdatno povečali s 750 milijardami evrov (v cenah iz leta 2018) vrednim svežnjem sredstev za okrevanje NextGenerationEU. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva in družbene sisteme.

Mehanizem za okrevanje in odpornost (mehanizem) je osrednji del svežnja NextGenerationEU, ki ga sestavljajo še pobuda React-EU (dodatna kohezijska sredstva za programsko obdobje 2014­-2020) in dodatna sredstva za druge evropske programe ali sklade, kot so Obzorje 2020, InvestEU, razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod. 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

Mehanizem za okrevanje in odpornost (angleško Recovery and Resilience Facility – RRF, v nadaljevanju: mehanizem) kot najobsežnejši del svežnja NextGenerationEU na ravni EU zagotavlja 724 milijard evrov (v tekočih cenah), in sicer 386 milijard evrov iz posojil in 338 milijard evrov nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo države članice. Države bodo lahko sredstva koristila do konca leta 2026.

Kot podlago za koriščenje sredstev mehanizma so države članice skladno s smernicami Evropske komisije (EK) pripravile svoje načrte za okrevanje in odpornost.

Svet Evropske unije je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) potrdil julija 2021, njegovo prvo spremembo oktobra 2023, drugo spremembo pa decembra 2024.

Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za izvedbo načrtovanih ukrepov NOO,  ki po novem vključuje tudi poglavje REPowerEU, znaša 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil.

Več o procesu priprave spremembe si lahko preberete na podstrani Sprememba Načrta za okrevanje in odpornost.

Reforme in naložbe

Evropska komisija želi koriščenje evropskih sredstev nove generacije še tesneje povezati z izvedbo reform, zato je mehanizem vključila v novi cikel evropskega semestra. V središču načrtov za okrevanje in odpornost držav članic so tako reforme, ki so podprte z naložbami na posameznem področju. Države članice bodo sredstva za izvedbo naložb lahko črpale le ob hkratnem uresničevanju zastavljenih reform.

S prednostnimi nalogami EU, vključenimi v mehanizem, bo evropski semester lahko bolje usmerjal države članice k uspešni izvedbi zelenega in digitalnega prehoda ter oblikovanju odpornejšega gospodarstva EU.

Slovenski NOO opredeljuje okvirni časovni razpored, ocenjene skupne stroške ter mejnike in cilje. Z izvajanjem 36 reform in 50 naložb so povezani 203 mejniki in cilji.

Razvojna področja

Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko.

Slovenski NOO temelji na petih stebrih/razvojnih področjih:

• zeleni prehod;
• digitalna preobrazba;
• pametna, trajnostna in vključujoča rast;
• zdravstvo in socialna varnost;
• REPowerEU. 

Stebri so sestavljeni komponent - skupaj 17. 

Zeleni in digitalni prehod

Okrevanje in odpornost evropskega gospodarstva in družbe temeljita na zelenemu in digitalnemu prehodu – t. i. dvojnemu prehodu. Skladno z evropsko uredbo o vzpostavitvi mehanizma države članice v svojih NOO zagotavljajo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev za doseganje zelenih ciljev in najmanj 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev.

Slovenski NOO za doseganje zelenih ciljev predvideva 48,88 odstotka sredstev, za doseganje digitalnih ciljev pa 20,01 odstotka.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne produktivnosti gospodarstva in splošne odpornosti družbe. Reforme in naložbe NOO za zeleni prehod podpirajo doseganje ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije in bodo prispevale k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora. S sredstvi mehanizma bomo podprli izvedbo reform na področju energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti ter izvedli ukrepe za boljše prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Prav tako bomo izvedli reforme in naložbe za izboljšanje kakovosti javnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Vse reforme in naložbe NOO morajo biti skladne z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (angleško - Do No Significant Harm Principle – DNSH). Pri ukrepih, kjer bi lahko prišlo do poslabšanja stanja določenih okoljskih ciljev, so v izvedbenih določilih vključeni ustrezni omilitveni ukrepi.

Digitalna preobrazba gospodarstva in javnega sektorja je nujna za dolgoročni razvoj in konkurenčnost države in Evropske unije kot celote. S ciljem večje učinkovitosti in odpornosti poslovanja gospodarstva in javne uprave bomo z reformami in naložbami NOO okrepili in posodobili digitalno infrastrukturo ter podprli razvoj naprednih tehnoloških rešitev.

Dokumenti

Izvajanje NOO urejajo evropske in nacionalne pravne podlage ter drugi dokumenti.