Cilji reform in naložb komponente Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov so krepitev odpornosti trga dela, povečanje udeležbe na trgu dela ter zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustreznosti pokojnin. 

Strukturni ukrepi za krepitev (odpornosti) trga dela - reforma

Cilj reforme je povečati odpornost trga dela, zlasti z zagotavljanjem njegove prilagoditve demografskim trendom. Reforma bo zagotovila:

1. začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki se soočajo z dejanskimi ali pretečimi težavami ali grožnjami zaradi izrednih razmer na katere nimajo vpliva, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih med krizo zaradi covid-19 in med energetsko krizo leta 2022. Zakon bo vključeval obveznosti usposabljanja in izobraževanja v času skrajšanega delovnega časa;
2. začetek veljavnosti sprememb zakonodaje na področju nadomestila za brezposelnost. Določbe Zakona o urejanju trga dela na področju nadomestila za brezposelnost bodo spremenjena, da se poviša stopnja zaposlenosti starejših in preprečijo predčasni odhodi s trga dela;
3. začetek veljavnosti sprememb pokojninske zakonodaje za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema. Reforma bo upoštevala obstoječa gibanja odhodkov, pokojninske pogoje, indeksacijo, prispevke, povezave med plačili in prejemki ter ustreznost in preglednost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vključevala konkretne zakonodajne ukrepe za zagotovitev ustreznosti pokojnin in javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema, da se znatno zmanjšajo tveganja, ki izhajajo iz odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, iz sedanje kategorije z visokim tveganjem;
4. pregled akcijskega načrta za aktivno politiko zaposlovanja in kataloga ukrepov aktivne politike zaposlovanja, da se zagotovi učinkovitejše izvajanje in doseganje strateških ciljev, določenih v smernicah za izvajanje aktivne politike zaposlovanja 2021–2025, zlasti glede zmanjšanja dolgotrajne brezposelnosti in hitrejšega aktiviranja starejših in nizko usposobljenih delavcev.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2024.

Za izvedbo reforme je predvidenih 360.000 evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih - naložba

Cilj naložbe je ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest, primernih tudi najtežje oviranim delavcem.  Naložba vključuje projekte za invalidska podjetja in zaposlitvene centre. V okviru naložbe bodo izvedena svetovanja in usposabljanja za zagotovitev pridobivanja potrebnih kompetenc delodajalcev in zaposlenih tako za prilagajanje delovnih procesov, v skladu s potrebami invalidov, kot tudi za pridobivanje novih kompetenc, ki jih zaposleni potrebujejo za izvajanje delovnega procesa. Poseben poudarek bo na krepitvi digitalnih kompetenc in kompetenc za prožnejše oblike dela.

Pripravljeni bodo tudi načrti za razvoj novih poslovnih modelov s poudarkom na digitalizaciji in uvedbi prožnejših načinov dela.

Vzpostavljena bo spletna platforma s svetovalno točko za izmenjavo dobrih praks. Namenjena bo obveščanju, ozaveščanju in promocijski dejavnosti. Svetovalna točka bo zagotavljala neposredno podporo vsem invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom pri prilagajanju delovnih procesov invalidom.

Cilj v zvezi z izvedbo naložbe bo dosežen predvidoma do 30. junija 2025.

Vrednost naložbe je ocenjena na 4,3 milijona evrov, od tega predvidoma štiri milijone evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Končni prejemniki sredstev: invalidska podjetja, zaposlitveni centri.

Hitrejši vstop mladih na trg dela - naložba

Cilj naložbe je zmanjšati brezposelnost mladih po pandemiji covida-19. Naložba vključuje finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade do 29. leta za nedoločen čas. To bo vključevalo tudi zavezo delodajalca, da zagotovi ustreznega mentorja, pomoč in usposabljanje na določenem delovnem mestu. Od mladih se pričakuje, da bodo v 18-mesečnem obdobju financiranja pridobili dodatne kompetence, potrebne za opravljanje poklica, in oplemenitili teoretično znanje s konkretnimi delovnimi izkušnjami. V tem času bosta novi zaposleni in njegov mentor vključena v usposabljanje ali izobraževanje v obsegu vsaj 30 šolskih ur, pri čemer bo poudarek na povečanju digitalnih kompetenc.

Cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2024.

Vrednost naložbe je ocenjena na 27,59 milijona evrov, od tega predvidoma 27,55 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Končni prejemniki sredstev: delodajalci.