Nasledstvo SFRJ
Ob razpadu nekdanje SFRJ se je pet držav naslednic dogovorilo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi in podpisalo Sporazum o vprašanjih nasledstva.
Sporazum je podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med državami naslednicami in je edini veljaven mednarodnopravni akt, ki so ga ratificirale vse države naslednice nekdanje SFRJ. Z njim je bilo dokončno potrjeno, da je ob razpadu nekdanje SFRJ nastalo pet suverenih držav naslednic.
Slovenija je sporazum ratificirala leta 2002, veljati pa je začel 2. junija 2004, ko ga je ratificirala še zadnja država naslednica.
Kronološki prikaz poti do sporazuma o nasledstvu med državami nekdanje SFRJ. | Avtor: UKOM
Za učinkovito izvajanje Sporazuma o vprašanjih nasledstva skrbi Stalni skupni odbor visokih predstavnikov. Visoki predstavnik RS za nasledstvo ima v Sloveniji glavno vlogo pri usklajevanju, oblikovanju in predstavljanju stališč na tem področju. V Sloveniji deluje tudi Sklad RS za nasledstvo, minister za finance pa vodi koordinacijski odbor za vprašanja nasledstva, ki določa strategijo delovanja države na tem področju.
Visoki predstavnik RS za nasledstvo z dosežki na področju nasledstva po nekdanji SFRJ seznanja Vlado RS.
Stalni skupni odbor visokih predstavnikov sestavljajo naslednji člani:
- Muhamed Hasanović, Bosna in Hercegovina
- Andreja Metelko-Zgombić, Hrvaška
- Fatmire Isaki, Severna Makedonija
- Mateja Vraničar Erman, Slovenija
- Aleksandar Gajić, Srbija.
Sporazum ureja vzajemne pravice in obveznosti držav naslednic nekdanje SFRJ glede naslednjih tematik:
Premično in nepremično premoženje
Pri njegovi razdelitvi se uveljavlja teritorialno načelo (prehod lastninske pravice na državo, na ozemlju katere je bilo premoženje ob razglasitvi neodvisnosti). Izjema so predmeti, ki imajo velik pomen za kulturno dediščino ene od držav in so po izvoru z ozemlja te države, zato lastninska pravica zanje preide na to državo. Slovenija je oblikovala seznam predmetov slovenske premične kulturne dediščine (313 eksponatov – umetnine, filmi, primerki v poštnem, železniškem, vojnem muzeju, ostanki letala Edvarda Rusjana itd.), ki so na ozemlju Republike Srbije. Seznam je bil aprila 2015 predan Srbiji.
Slovenija je decembra 2021 od Srbije prevzela 13 originalnih zapisov slovenskih celovečernih filmov, ki so bili na podlagi dogovora leta 1968 predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. V skladu z dogovorom je Slovenija plačala stroške hrambe filmov.
Premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev
Sloveniji po sporazumu pripada 14 odstotkov kvote nepremičnin, ki so v prilogi B sporazuma evidentirane kot premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ. Slovenija je v procesu delitve prevzela že več kot 80 % kvote nepremičnin, ki ji pripada po sporazumu. Slovenija je prevzela vseh trinajst nepremičnin, ki so ji bile dodeljene: v Washingtonu, Celovcu, Milanu, Brasilii, Sao Paulu, Rabatu, Bamaku, Georgetownu, Bejrutu in po dve v Dar es Salaamu ter Rimu. Nekatere od navedenih nepremičnin Slovenija že uporablja za potrebe DKP.
Države naslednice so skupaj prodale pet nepremičnin nekdanje SFRJ (v Bonnu, Bernu, Tokiju in dve v New Yorku). Sloveniji je od prodaje petih nepremičnin skupaj pripadlo skoraj 12 mio EUR.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v svojo zbirko prevzelo tudi več kot 230 umetniških del slovenskih avtorjev (med njimi so dela Lojzeta Spacala, Božidarja Jakca, Jožeta Ciuhe, Mihe Maleša, Andreja Jemca in drugih), ki so krasila objekte DKP nekdanje SFRJ.
Stavba nekdanjega veleposlaništva SFRJ, Brasil, Brazilija. Slovenija je zgradbo prevzela leta 2016. | Avtor: Ministrstvo za zunanje zadeve
Finančna sredstva in obveznosti
Sloveniji pripada 16 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev v tujini. Vprašanje delitve monetarnega zlata in depozitov Narodne banke Jugoslavije (NBJ) v komercialnih bankah v tujini je v glavnem že urejeno. Odprta ostajajo vprašanja jamstev za tako imenovane stare devizne vloge, dokončanje delitve deviznih sredstev NBJ pri posameznih bankah z mešanim kapitalom v tujini in klirinškega dolga z nekaterimi državami, pa tudi vprašanje dolga SFRJ do mednarodnih organizacij, med drugim OZN.
Vrednost premoženja, ki ga je Slovenija pridobila iz tega naslova, je ocenjena na 220 milijonov evrov, kar vključuje tudi prevzem vojaške ladje Triglav kot delno poplačilo klirinškega dolga Ruske federacije (oziroma njene pravne predhodnice ZSSR) do SFRJ.
Arhivi
Sporazum podrobno ureja vprašanje delitve, kopiranja arhivov nekdanje SFRJ in dostopa do njih. Predvideva prost in neoviran dostop predstavnikov zainteresiranih držav naslednic do državnih arhivov SFRJ. Dostop do arhivov SFRJ v Beogradu (Arhiv Jugoslavije in Diplomatski arhiv MZZ Republike Srbije) se izboljšuje, še vedno pa je otežen dostop do arhiva nekdanjih obveščevalnih služb in arhiva Narodne banke Jugoslavije (NBJ). Slovenski arhivisti vsako leto opravijo nekajtedensko evidentiranje v arhivih SFRJ.
Slovenija je v letih 2016 in 2017 od Srbije prevzela več kot 100 originalov mednarodnih pogodb, katerih depozitar je bila nekdanja SFRJ in se nanašajo izključno na ozemlje Republike Slovenije. Gre za prvo restitucijo državnih arhivov SFRJ kateri koli državi naslednici. Hkrati s sporazumi je Slovenija prevzela tudi mejno dokumentacijo za mejo z Italijo (kopenska meja), Madžarsko (cona A) ter Avstrijo, ki med drugim vsebujejo geodetske in topografske podatke ter zemljevide. Odprto ostaja še vprašanje prevzema originalov mednarodnih pogodb, ki se nanašajo le na Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Za Republiko Slovenijo je posebnega pomena pridobitev izvirnikov Osimskih sporazumov, glede česar pa še ni dosežen dogovor s Hrvaško, kot to določa sporazum.
Visoki predstavniki za nasledstvo so marca 2024 uskladili besedilo politične izjave (predvideno je, da jo podpišejo pristojni ministri) s katero države naslednice izražajo podporo projektu digitalizacije arhivskega gradiva nekdanje SFRJ, kar bi olajšalo pridobivanje sredstev iz mednarodnih virov.
Pokojnine
Vse države naslednice so med seboj sklenile dvostranske sporazume na področju socialne varnosti in uredile vprašanja zagotavljanja pokojnin.
Druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti
Na tej podlagi se je uredilo vprašanje razdelitve licenčnin in plačila obveznosti nekdanje SFRJ do Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in vprašanje dolgov do Mednarodne organizacije za jedrsko energijo.
Slovenija je predlagala, da se v okviru priloge F države naslednice dogovorijo tudi o lastništvu oziroma skupni uporabi umetniškega paviljona v Benetkah, t. i. Beneškega paviljona, vendar dogovor glede tega vprašanja še ni dosežen.
Zasebno premoženje in pridobivanje pravice
Priloga se nanaša na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da to premoženje varujejo v skladu z določbami sporazuma, kljub temu da gre za zasebnopravna razmerja in ne za meddržavne terjatve ali obveznosti. Priloga je sestavni del sporazuma in za njeno izvajanje v skladu z navedenim načelom neposredne uporabe mednarodnih pogodb ni treba sprejeti nobenih zakonodajnih in izvedbenih pravnih aktov. Kljub temu pa obstajajo med državami naslednicami različne prakse glede izvajanja teh pravic, zato je nujno, da države naslednice tudi v bilateralnih stikih dosežejo učinkovito zaščito zasebnega premoženja državljanov in pravnih oseb.
Z vidika Slovenije so ta vprašanja posebej pomembna v odnosu do Srbije. V Srbiji namreč ni enotne prakse zaradi nasprotnih stališč izvršne in sodne oblasti do vprašanja vzajemnosti. Medtem ko vlada Republike Srbije priznava vzajemnost in praviloma omogoča vračanje zahtevanih nepremičnin slovenskim podjetjem, sodišča ugotavljajo, da vzajemnosti ni, ter zahtevke slovenskih podjetij zavračajo. Slovenija vztrajno poziva Srbijo k odpravi neenotne prakse in izvajanju določb sporazuma, sklicujoč se na vzajemnost in pravne podlage, ki so srbskim pravnim osebam omogočile pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji.