Meddržavna tožba proti Hrvaški
Sodišče je 16. decembra 2020 odločilo, da ni pristojno odločati o meddržavni tožbi na podlagi 33. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ker LB po mnenju sodišča ni nevladna organizacija v smislu 34. člena konvencije.
Aktualno
-
Evropsko sodišče za človekove pravice ni pristojno za odločanje o meddržavni tožbi proti Hrvaški
-
Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o pristojnosti in dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški
-
Ustna obravnava korak naprej pri spoštovanju evropskih vrednot in varstvu pravic Ljubljanske banke
Vsebina tožbe
Slovenija dokazuje, da je Hrvaška kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju: konvencija), ker so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Dolžniki LB na Hrvaškem so se tako izognili poplačilu svojih dolgov.
Slovenija se je znašla v nepravičnem položaju, saj na eni strani izplačuje varčevalce LB Glavne podružnice Zagreb in Sarajevo (sodba v zadevi Ališić), na drugi strani pa je bila LB na Hrvaškem preprečena izterjava njenih terjatev do hrvaških podjetij.
Hrvaška podjetja namreč niso poravnala zapadlih obveznosti, pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, zato sta LB in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 začeli postopke izterjave pred hrvaškimi sodišči. Sledili so dolgotrajni sodni postopki, LB pa je bila ves čas deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in upravnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov ter preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti.
Namen tožbe je pravična rešitev
Glede na dolgoletna neuspešna pogajanja v zadevi LB in nespoštovanje že doseženih dvostranskih dogovorov s strani Hrvaške, je Slovenija presodila, da je edina možnost za rešitev tega spora uporaba pravnih sredstev na mednarodni ravni. Po izčrpanju vseh pravnih sredstev na Hrvaškem je Slovenija vložila meddržavno tožbo pri ESČP, ki je sprva vključevala 26 sodnih zadev, po naknadnih dopolnitvah pa gre za skupno 48 zadev glede terjatev LB do hrvaških podjetij. Slovenija je vložila tudi zahtevek za pravično zadoščenje, v katerem je ocenjena škoda, ki je bila s kršitvami konvencije povzročena LB v teh postopkih, in znaša 429,5 milijona evrov.
Republika Slovenija pričakuje, da bo ESČP po odločitvi o pravici do premoženja deviznih varčevalcev (sodba v zadevi Ališić), ki jo Slovenija po ugotovitvi Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope v celoti izvršila, našlo pravično rešitev tudi v primeru kršitev s strani Hrvaške.