Ozadje problematike

Ob razpadu nekdanje SFRJ je vsaka država naslednica samostojno pristopila k reševanju problema »starih« deviznih vlog. Ker so države naslednice izbrale različne pristope, nekateri varčevalci niso bili vključeni v nobeno nacionalno shemo in dolgo časa niso mogli dostopati do svojih prihrankov v obliki deviznih vlog. Z naknadnimi ukrepi sta Hrvaška in federacija Bosna in Hercegovina poskušali ta problem rešiti s t. i. prenosom starih deviznih vlog.

V okviru tega je Hrvaška omogočila svojim državljanom prenos »starih« deviznih vlog iz poslovnih enot bank, ki so poslovale v Hrvaški in so imele banke sedež v drugih republikah nekdanje SFRJ, na banke, ki so imele sedež v Hrvaški (t.i. prenesene devizne vloge). Poplačilo teh deviznih vlog je zagotovila Hrvaška, ki pa ni prevzela terjatev bank do NBJ iz naslova deponiranih deviznih vlog (kot je to storila v zvezi z vlogami, ki so bile vložene v bankah, ki so imele sedež v Hrvaški), ampak želi ta sredstva izterjati od bank, s katerih so bile vloge prenesene. Tako je Hrvaška na podlagi pooblastila, danega hrvaškima komercialnima bankama Privredni banki Zagreb (PBZ) in Zagrebački banki (ZABA), sprožila zoper LB in NLB več sodnih postopkov glede prenesenih deviznih vlog, ki so jih hrvaški državljani prenesli iz LB Glavne podružnice Zagreb na hrvaške banke. Sodni postopki glede prenesenih deviznih vlog se kljub mednarodnim zavezam Republike Hrvaške nadaljujejo, hrvaška sodišča pa v teh postopkih izdajajo dokončne (pravnomočne in izvršljive) sodbe zoper LB in NLB.

Po drugi strani pa je federacija BiH omogočila državljanom BiH prenos "starih" deviznih vlog na privatizacijske račune pri Agenciji za privatizacijo z namenom, da bi lahko državljani ta sredstva uporabili za nakup stanovanj ali v postopku privatizacije podjetij zaradi preoblikovanja družbene lastnine. Ker pa zaradi različnih razlogov na strani federacije BiH dejanska uporaba sredstev s privatizacijskih računov ni bila mogoča, kot je bilo zamišljeno, številni imetniki še vedno ne morejo prosto razpolagati s svojim premoženjem. Še vedno je tudi odprto vprašanje, kdo je odgovoren za njihovo poplačilo.

Slovenska prizadevanja

Slovenija je ob osamosvojitvi prevzela jamstvo za "stare" devizne vloge po teritorialnem načelu, torej za vse vloge, ki so bile vložene pri bankah s sedežem v Sloveniji ali pri podružnicah tujih bank, ki so delovale v Sloveniji.

Slovenija si prizadeva rešiti vprašanje prenesenih deviznih vlog v okviru nasledstvenih pogajanj. V skladu s Prilogo C Sporazuma o vprašanjih nasledstva bi morale države rešitev za vprašanje prevzema jamstev za stare devizne vloge poiskati pod pokroviteljstvom Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Po štirih krogih pogajanj v Baslu v letih 2001 in 2002, ki so se zaključila neuspešno, na strani nekaterih držav ni bilo več politične volje ali pripravljenosti za nadaljevanje pogajanj.

Slovenija je ne glede na navedeno ves čas dejavna in je države naslednice večkrat pozvala k nadaljevanju pogajanj.  Prav tako vprašanje prenesenih deviznih vlog odpira na bilateralni ravni s predstavniki Hrvaške in Bosne in Hercegovine.

Slovenija in Hrvaška sta se z memorandumom o soglasju iz Mokric leta 2013 ponovno zavezali, da bosta rešitev za vprašanje prenesenih deviznih vlog poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj. Hrvaška se je poleg tega zavezala, da bo do končne razrešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki na hrvaških sodiščih tečejo proti LB in NLB, Slovenija pa se je zavezala, da bo po podpisu memoranduma začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne, saj se postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih nadaljujejo. Doslej se je pravnomočno končalo sedem postopkov, od tega šest v škodo LB in NLB.

Slovenija si prizadeva za dogovorno rešitev problematike, ki bi upoštevala dejstvo, da je imela LB Glavna podružnica Zagreb na eni strani obveznosti do svojih varčevalcev, na drugi strani pa terjatve do hrvaških podjetij na podlagi danih posojil in garancij. Izterjava teh terjatev je bila LB zaradi ravnanj hrvaških oblasti v večji meri onemogočena.