V Evropski uniji poročila o okolju vsakih pet let pripravi Evropska okoljska agencija.

Struktura poročil odraža vsakokratne poudarke okoljske politike EU in stanje okolja predstavi z uporabo relevantnih in zanesljivih podatkov. Te podatke Evropska okoljska agencija črpa iz svojih podatkovnih zalog in podatkov omrežja EIONET (European Environment Information and Observation Network), ki je partnerstvo držav članic EU (partner omrežja je tudi Slovenija) in 6 sodelujočih držav. 

Tako poročila vsebujejo relevantne, zanesljive in primerljive podatke, ki poleg obveščanja javnosti o stanju okolja zagotavljajo tudi strokovno podporo načrtovanju okoljske politike EU.

Zadnje je Poročilo o stanju in izgledih okolja iz leta 2020 s povednim naslovom Znanje za trajnostno Evropo. Poročilo je pripravljeno ob zavedanju, da okoljski izzivi zadevajo vse vidike družbe in da so zanesljive in relevantne informacije o okolju ključne za načrtovanje in odločanje o družbenem razvoju. 

Poročilo predstavi napredek glede doseganja zastavljenih okoljskih ciljev ob prepoznavanju priložnosti za okoljsko politiko, da prispeva k viziji 2050 »dobro živeti v okviru zmožnosti planeta«. Poročilo sicer prepoznava napredek, a hkrati ugotavlja, da sta obseg okoljskih izzivov in nujnost glede njihovega naslavljanja brez primere. Evropa se sooča s trdovratnimi izzivi izgube biotske raznovrstnosti, prekomerne rabe naravnih virov, podnebnih sprememb in okoljskih tveganj za zdravje in dobro počutje. Evropski in globalni razvojni trendi (na primer demografski) te izzive povečujejo ali prinašajo nova tveganja in negotovosti (na primer tehnološke spremembe).  

Poročilo ugotavlja, da bo uresničitev vizije »dobro živeti v okviru zmožnosti planeta« uspešna le z inovativnimi ukrepi in njihovim bolj ambicioznim izvajanjem v okviru naslednjih usmeritev: 

1. okrepiti izvajanje, povezanost in skladnost politik,
2. politike načrtovati sistemsko in daljnoročno in z zavezujočimi cilji,
3. prizadevanja za trajnostnih razvoj razširiti na mednarodno raven,
4. spodbujati inovativnosti v družbi,
5. uvesti trajnostna načela v investicijske in finančne politike,
6. tveganja obvladovati na družbeno pravičen način,
7. ukrepe načrtovati podlagi znanstvenih in strokovnih spoznanj.