Razlogi za sprejem zakona

Medijsko okolje v Sloveniji močno zaznamuje dejstvo, da v preteklih dvajsetih letih ni bil temeljiteje prenovljen noben ključen medijski zakon, kljub temu, da se je veljavna medijska zakonodaja v praksi izkazala za zastarelo in pomanjkljivo.

Prav tako niso bili uvedeni ali prenovljeni sistemski ukrepi za spodbujanje medijske raznolikosti (pluralnosti) in zagotavljanje celovite obveščenosti javnosti, čeprav se je medijsko okolje v zadnjih dveh desetletjih popolnoma spremenilo.

Zaradi tega se med drugim ni razvijala regulacijska praksa in se niso vzpostavili mehanizmi za redno spremljanje razmer na medijskem trgu, ki bi državi omogočili odzivanje na nove trende in pripravo učinkovite ukrepe za zagotavljanje pravice do celovite obveščenosti, varovanje svobode izražanja ter spodbujanje medijske raznolikosti.

Ob tem so se mediji zaradi tehnoloških sprememb, počasnega odzivanja na spremenjene navade občinstva, poseganja politike, konkurence nereguliranih digitalnih platform in poslabšanja delovnih pogojev za novinarje znašli še v finančni krizi in krizi izgubljenega zaupanja javnosti. 

Veljavni Zakon o medijih ne omogoča učinkovitega uresničevanja javnega interesa na področju medijev, saj je bil sprejet že leta 2001 in je poleg zastarelosti v praksi pokazal tudi številne druge pomanjkljivosti, ki so negativno vplivale na regulacijo medijskega trga:

• ne prepoznava in ne regulira novih medijev in medijskih oblik, ki so se razvili v globalnem digitalnem okolju (družbenih medijev, podkastov, blogov in vlogov, spletnih vplivnežev, umetne inteligence in podobno);
• ne sledi tehnološkim spremembam v medijih in spremenjenim navadam občinstev;
• ne omogoča sodobnih in učinkovitih ukrepov za varovanje in spodbujanje medijske raznolikosti (pluralnosti);
• ne daje podlage za pripravo sodobnih finančnih pomoči medijem;
• ne omogoča učinkovitega presojanja in preprečevanja medijske koncentracije ter s tem nastanka nesorazmernega vpliva na javno mnenje;
• ne zagotavlja preglednosti medijskega lastništva in financiranja;
• ne zahteva preglednosti državnega oglaševanja v medijih;
• ne zamejuje širjenja sovraštva in spodbujanja nasilja;
• ne sledi razvoju medijske zakonodaje po Evropi.

Nov zakon o medijih zato odpravlja največje pomanjkljivosti veljavnega zakona in je v celoti usklajen z Uredbo (EU) 2024/1083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu in spremembi Direktive 2010/13/EU. Namen novega Zakona o medijih pa je tudi v novem medijskem okolju varovati svobodo izražanja in omogočiti celovito obveščenost javnosti.

Poglavitne rešitve predloga zakona

Novi Zakon o medijih temelji na treh glavnih vsebinskih sklopih, ki drug drugega smiselno dopolnjujejo. Namen novega Zakona o medijih pa je tudi v novem medijskem okolju varovati svobodo izražanja, zagotoviti celovito obveščenost državljank in državljanov ter spodbujati raznolikost medijskih glasov (pluralnost medijev).

Prvo poglavje zakona zajema zagotavljanje svobode izražanja, novinarske avtonomije in neodvisnosti medijev. Vsebuje določbe o svobodi izražanja, novinarski avtonomiji in uredniški neodvisnosti, zaščiti vira in prepovedi nameščanja vdorne programske opreme za nadzor, odgovornem uredniku, statusu samostojnega novinarja ter informacijah za medije in samostojne novinarje. 

Drugo poglavje zajema ukrepe na področju spodbujanja in zaščite medijske raznolikosti (pluralnosti). Opredeljuje javni interes na področju medijev, ureja državne pomoči medijem, zagotavlja transparentnost podatkov o medijih (vpis v razvid medijev, razkritje nasprotja interesov), ureja postopek priglasitve in presoje koncentracij v medijih, določa obveznost zagotavljanja programskih deležev, ureja programe posebnega pomena. 

Tretji vsebinski sklop določa obveznosti in odgovornosti izdajateljev oziroma nujne omejitve medijske dejavnosti, ki so potrebne za zaščito pravice državljanov in prebivalcev do celovite obveščenosti in pred zlorabami medijske moči. V okviru tega poglavja se urejajo zaščita slovenščine v medijih, prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, zaščita otrok v medijih, pravila za komentiranje javnosti, objava nujnega sporočila, splošne zahteve in omejitve pri oglaševanju, državno in politično oglaševanje, prepoved verskega oglaševanja v javnih medijih, obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih ter pravica do popravka in odgovora. 

Novi Zakon o medijih vsebuje tudi sklop posebnih določb o izvajanju radijske in televizijske dejavnosti, v okviru katerih se urejajo dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, pravica razširjanja na prizemni radiodifuziji, radijske in televizijske programske mreže, tematski programi, lokalna okna, pravica do kratkega poročanja ter obvezni neodplačni prenos programov prek elektronskih komunikacijskih omrežij.

Finančne pomoči medijem

Novi Zakon o medijih vzpostavlja pravno podlago za izoblikovanje in razdeljevanje novih oblik finančnih pomoči za udejanjanje javnega interesa na področju medijev. 

Glede na pretekle odločitve in smernice Evropske komisije so finančne pomoči na področju medijev sprejemljive in dovoljene, če ne financirajo medijske dejavnosti kot take, ampak temeljijo na udejanjanju javnega interesa na področju medijev, torej na zagotavljanju svobode izražanja, spodbujanju medijske raznolikosti (pluralnosti) in pravice do celostne obveščenosti javnosti.

Možne finančne pomoči medijem po novem ne bodo več omejene samo na sofinanciranje programskih vsebin v medijih, kar dovoljuje veljavni zakon o medijih. Po novem zakonu bo mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih (digitalni prehod, razvoj novih produktov), subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov.

Pri podeljevanju finančnih pomoči nov zakon sledi načelu vsebinsko nevtralnih ukrepov – da bodo do državnih pomoči pod enakimi pogoji upravičeni vsi mediji, ki bodo izpolnjevali določena objektivna merila, denimo delež lastne produkcije, doseg občinstva, število zaposlenih ali rednih sodelavcev, zastopanost zahtevnejših in specializiranih novinarskih žanrov in podobno.

Tako je mogoče bistveno zmanjšati morebitno izkrivljanje trga s prikritim ali nepreglednim razdeljevanjem javnega denarja v izbrane medije, kar se je doslej izkazalo za eno izmed glavnih slabosti veljavne ureditve. 

Preglednost državnega oglaševanja

Novi Zakon o medijih podrobneje ureja določbo EMFA, ki zahteva večjo preglednost državnega oglaševanja.

Državno oglaševanje v skladu z EMFA pomeni prikazovanje, promocijo, objavljanje ali razširjanje promocijskega ali samopromocijskega sporočila ali javne objave ali informacijske kampanje v okviru katere koli medijske storitve ali spletne platforme, običajno v zameno za plačilo ali kakšno drugo nadomestilo s strani javnega organa ali subjekta, zanj ali v njegovem imenu. 

Javni organi ali subjekti pa bodo morali vsako leto prek elektronskih in uporabniku prijaznih sredstev objaviti informacije o svojih javnih izdatkih za državno oglaševanje.

Preglednost medijskega lastništva in prenova razvida medijev

V Sloveniji ni mogoče na preprost način pridobiti aktualnih podatkov o dejanskih medijskih lastnikih, dosegu in občinstvih medija ali virih financiranja. Brez teh podatkov javnost ne more biti seznanjena, kateri posamezniki, podjetja ali organizacije vplivajo na ključne poslovne in uredniške odločitve v medijih. 

Novi zakon o medijih zato predvideva nov register, s katerim se nadomešča dosedanji medijski razvid. V novem razvidu bo mogoče poiskati aktualne podatke o formalnih in dejanskih lastnikih medijev, podatke o državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh ter druge podatke, ki so potrebni za poznavanje in analizo medijske krajine.

Omejevanje koncentracije v medijih

Nov Zakon o medijih izpolnjuje določbe akta EMFA, ki zahteva poseben postopek presoje medijske koncentracije, ki je drugačen od siceršnje presoje koncentracije na ostalih trgih.

Po novem postopku  bo moral namreč regulator presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko bistveno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, česar obstoječe presoje koncentracije ne zajemajo.

Za oceno koncentracij na medijskem trgu po tem zakonu je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Prepovedane so medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali ki bistveno zmanjšujejo uredniško in novinarsko avtonomijo.

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca (UI) pridobiva vse večji vpliv v različnih dejavnostih, pri čemer je uporaba UI v medijih posebej občutljiva, še zlasti v primeru generativne umetne inteligence, kjer lahko UI v medijih ustvarja programske vsebine (besedila, fotografije, videe in podobno), ki jih ni mogoče zlahka razločiti od človeških izdelkov.

Regulacija UI v medijih je ključna za zaščito javnega interesa in pravice državljanov do celovite obveščenosti, saj pravica do celovite obveščenosti vključuje tudi pravico vedeti, ali so medijske vsebine ustvarjene z umetno inteligenco. 

Označevanje vsebin ali delov vsebin, ustvarjenih z UI, je v medijih pomembno zaradi vloge novinarstva in medijev v družbi. Regulacija UI v medijih med drugim zasleduje zagotavljanje resničnih in zanesljivih informacij, ohranjanje etičnih meril, preprečevanje neenakosti in pristranskosti ter varnost zaradi možnih dezinformacij. 

Novi Zakon o medijih opredeljuje tako vsebine, ki jih UI ustvari v celoti sama, ali dele vsebin, ustvarjenih z GUI, ki jih novinarji vključujejo v članke.

Zakon ne prepoveduje same rabe UI v medijih, če je UI uporabljena kot orodje za pomoč pri  pripravi programskih vsebin (iskanje, pretvorba govora v besedilo, prevajanje, obdelava slike in zvoka in podobno). Zahteva pa, da so vsebine, pri katerih so bili uporabljeni sistemi UI, jasno prepoznane in posebej ločene od drugih programskih vsebin medija. Vsaka programska enota, bodisi besedilo bodisi zvok ali avdiovizualne vsebine, mora biti jasno označena, če jo je ustvarila generativna umetna inteligenca. 

EMFA v 18. členu (Vsebine ponudnikov medijskih storitev na zelo velikih spletnih platformah) določa, da morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform zagotoviti funkcijo, ki prejemnikom njihovih storitev omogoča, da izjavijo, da so ponudniki medijskih storitev ter med drugimi obveznostmi tudi, da ne zagotavljajo vsebin, ki jih ustvarijo sistemi umetne inteligence, ne da bi se nad njimi izvajal človeški pregled ali uredniški nadzor.

Načela predloga zakona

Temeljna načela medijske zakonodaje izvirajo iz dvojne narave medijske dejavnosti.

Medijska zakonodaja na eni strani prepoznava medije kot javne ali zasebne gospodarske družbe, ki delujejo na trgu medijskih potrošnikov in oglaševalcev. Na drugi strani pa jim priznava pomembno vlogo pri delovanju demokratičnih družb, zaradi česar so mediji deležni nekaterih posebnih pravic in zavezani nekaterim omejitvam, ki temeljijo na spoštovanju svobode izražanja in zagotavljanju pravice javnosti do celovite obveščenosti.

Na svobodi izražanja, celoviti obveščenosti in medijski raznolikosti temelji tudi uresničevanje javnega interesa na področju medijev.

Država je zato z medijsko zakonodajo dolžna:

• zagotoviti prost pretok informacij, znanja, mnenj in idej ter ustvariti pogoje, ki medijem omogočajo celovito obveščanje javnosti o vseh pomembnih družbenih vprašanjih;
• ohranjati in spodbujati raznolikost medijskih glasov (pluralnost medijev);
• utrjevati neodvisnost medijev in novinarsko avtonomijo, spodbujati kakovostno novinarstvo ter si prizadevati za zaščito novinarjev in drugih posameznikov, ki s svojim delovanjem prispevajo k celovitemu obveščanju javnosti;
• zaščititi državljane in državljanke pred škodljivimi medijskimi praksami (dezinformacijami, spodbujanjem nasilja, nestrpnosti in sovraštva)
• poskrbeti za preglednost medijskega lastništva in financiranja;
• omejiti koncentracijo medijskega lastništva in s tem pridobivanja nesorazmernega vpliva na javno mnenje.

Pravica do obveščenosti zajema pravico prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ter invalidov in drugih ranljivih družbenih skupin.

Z namenom zagotavljanja svobode izražanja, celovite obveščenosti in medijske raznolikosti (pluralnosti) lahko država tudi aktivno poseže v medijski prostor z različnimi oblikami državnih pomoči (subvencije, projektno financiranje ali sofinanciranje, državno oglaševanje in naročanje in podobno), kadar medijski trg zaradi različnih razlogov in v zadostni meri ne zagotavlja uresničevanja javnega interesa na področju medijev.

Takšni ukrepi morajo biti pregledni in utemeljeni na vnaprej določenih, nediskriminatornih, vsebinsko nevtralnih in objektivnih merilih, učinki porabe javnega denarja pa morajo biti merljivi in preverljivi z vnaprej določenimi kazalniki.

Prikaz shem državne podpore medijskemu sektorju (Švedska, Danska, Francija, Luksemburg, Avstrija)

Iz namena prenove zakona v medijih izhaja, da lahko država tudi aktivno poseže v medijski prostor z različnimi oblikami državnih pomoči (subvencije, projektno financiranje ali sofinanciranje, državno oglaševanje in naročanje …), kadar medijski trg zaradi različnih razlogov in v zadostni meri ne zagotavlja uresničevanja javnega interesa na področju medijev.

Novi zakon o medijih se pri zasnovi državnih pomoči ali shem za financiranje in sofinanciranje medijev opira na že uveljavljene medijske sheme po več državah EU, pri čemer so zajete kar najbolj primerljive države glede na velikost medijskega trga in omejenost jezikovnega okolja. V nadaljevanju so tako predstavljeni povzetki medijskih shem na Švedskem, Danskem, v Luksemburgu, Franciji in v Avstriji.

Vse izbrane sheme ogovarjajo na naslednja vprašanja:

• Kakšen je namen sheme državnih pomoči medijem, kaj želi država z njo doseči?
• Kdo je upravičen (in kdo ne) do sredstev iz sheme državnih pomoči medijem?
• Kdo odloča o dodeljevanju sredstev iz sheme državnih pomoči medijem?
• Kakšna so merila za dodelitev sredstev iz sheme državnih pomoči medijem?

Švedska

Razvojna pomoč za tiskane medije

Namen te državne pomoči je podpreti inovativne projekte, katerih cilj je olajšati prehod obstoječih tiskanih časopisov na digitalno in elektronsko izdajanje na Švedskem. Cilj je ohraniti in spodbujati raznolikost in pluralnost švedskih tiskanih medijev. Hkrati se želijo zmanjšati tveganja, ki jih prinaša prehod medijskega sektorja, ter podpreti dolgoročni razvoj tiskanih medijev in elektronskega izdajanja/založništva. Skupni proračun za to shemo znaša 235 milijonov švedskih kron (kar je okrog 20,5 milijonov evrov).

Svet za subvencioniranje tiska (angleško The Press Subsidies Council) je odgovoren za dodeljevanje pomoči in nadzor nad postopkom izbire. Zagotavlja objektivnost in nepristranskost pri sprejemanju odločitev ter spremlja uporabo in rezultate projektov, financiranih v okviru sheme.

Do sredstev so upravičeni:

• Tiskani splošni časopisi (angleško Printed General Newspapers): gre za časopise, ki pokrivajo aktualne politične zadeve in bogatijo javno politično razpravo ter so hkrati namenjene švedski splošni javnosti. Izpolnjevati morajo posebna merila glede uredniške vsebine, obsega distribucije, neodvisnosti, trajanja izdajanja in jezika.
• Časopisi v jezikih nacionalnih manjšin (angleško National Minority Language Newspapers): Do podpore so upravičeni tudi časopisi, ki izhajajo v jezikih nacionalnih manjšin.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Zahteve glede uredniške vsebine: lastna/neodvisna uredniška vsebina predstavlja vsaj 50 odstotkov vse vsebine medija.
• Distribucija in trajanje: časopisi morajo biti izdajani v najmanj 1500 izvodih, izhajati morajo vsaj enkrat tedensko (že) 12 mesecev pred oddajo vloge in se morajo razširjati predvsem na Švedskem.
• Jezikovna in teritorialna umeščenost: časopisi morajo biti pisani predvsem v švedščini, vendar so do sredstev upravičeni tudi časopisi v jezikih narodnih manjšin.

Pomoč švedskim medijem

Ta državna pomoč zajema spremembe obstoječe sheme pomoči za tisk in uvaja novo dopolnilno shemo pomoči za medije. Glavni cilj je podpirati švedski medijski sektor s spodbujanjem pluralnosti, raznolikosti in neodvisnosti medijev ter s tem prispevati k demokratičnemu procesu. Predlagano je, da se skupni proračun, namenjen pomoči za medije, poveča s približno 55 milijonov evrov v letu 2019 na 65 milijonov evrov v letu 2021.

Deležniki, ki so upravičeni do sheme pomoči za medije, so v prvi vrsti tiskani informativni mediji, ki izhajajo vsaj trikrat na teden, imajo neodvisno uredniško politiko in spoštujejo novinarske etične kodekse. Cilj te sheme je podpreti produkcijo malih in srednje velikih tiskanih medijev. Upravičenci za sredstva so hkrati tudi vsi  ostali mediji, ne glede na platformo razširjanja, razen državnih, občinskih ali regionalnih medijev in javnih radiotelevizij.

Za dodeljevanje sredstev iz te državne pomoči je pristojen Svet za medijsko pomoč (angleško Media Aid Council), čigar pristojnost je skrbeti za izvrševanje tako obstoječega Zakona o pomoči za tisk (angleško Press Aid Act) kot novega Zakona o medijski pomoči (angleško Media Aid Act).

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Uredniška vsebina: vsaj 50 odstotkov vsebine mora biti uredniške/lastne, od tega pa mora biti nadalje 20 odstotkov vsebine, ki je osredotočena na poročanje o aktualno-političnih zadevah.
• Neodvisni uredniški viri: mediji morajo imeti neodvisne uredniške vire (angleško independent editorial sources) in odgovornega urednika, ki upošteva sprejete novinarske etične kodekse.
• Dostopnost: mediji morajo biti dostopni širši javnosti in spodbujati dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami.
• Ciljno občinstvo: mediji morajo biti namenjeni Švedom v širšem smislu, tako v državi kot zunaj nje, z najmanj 1500 rednimi uporabniki/naročniki. Izjeme in manj stroga merila veljajo za zagonska podjetja in medije, namenjene Laponcem in narodnim manjšinam. Poleg tega zakon o pomoči medijem vključuje podporo lokalnim novinarskim pobudam in inovacijskim projektom, namenjenim spodbujanju elektronskega založništva in distribucije.

Spremembe pomoči švedskim medijem

Namen državne pomoči je zagotoviti finančno podporo medijskemu sektorju na Švedskem. Ta pomoč se izvaja za reševanje finančnih težav, s katerimi se sooča ta sektor, ki so se še povečale zaradi izbruha epidemije kovida-19, in za zagotavljanje ohranjanja raznolikega in močnega medijskega prostora, ki je bistvenega pomena za švedsko družbo. Cilji pomoči vključujejo ohranjanje raznolikega sektorja novičarskih medijev, podpiranje uredniških stroškov, ki jih imajo splošni novičarski mediji, in ublažitev vpliva zmanjšanih prihodkov od oglaševanja. Skupna sredstva, dodeljena za to državno pomoč, znašajo 500 milijonov švedskih kron (približno 47 milijonov evrov).

Švedski svet za subvencije za medije (angleško The Swedish Media Subsidies Council), ki je neodvisen organ v okviru regulativnega organa za medije (angleško The Swedish Press and Broadcasting Authority), je odgovoren za odločanje o tem, kako in komu bodo dodeljena sredstva iz te državne pomoči.

Do sredstev so upravičeni:

• Splošno informativni mediji z uredniškimi/lastnimi vsebinami, ki predstavljajo vsaj 40 odstotkov celotne vsebine, so namenjeni švedskemu občinstvu in izpolnjujejo posebna merila za objavo.
• Medijska podjetja, ki so upravičena do sredstev v skladu s shemo Pomoči švedskim medijem in Zakonom o medijski pomoči.
• Časopisi, namenjeni manjšinskim skupinam, ki imajo nižje zahteve glede objavljanja.
• Državna pomoč iz tega naslova pa se ne more dodeliti medijem, ki jih izdajajo država, občina, regionalni organ ali so javna radiotelevizija.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Izpolnjevanje meril za upravičenost, določenih v Zakonu o medijski pomoči, kot so neodvisni uredniški viri, javna dostopnost in upoštevanje dobrih etičnih praks na področju medijev.
• Izpolnjevanje posebnih meril za izdajanje, vključno s pogostostjo izdajanja in obsegom distribuirane izdaje.
• Ločitev računov, da se prepreči prekomerno nadomestilo ali navzkrižno subvencioniranje.
• Izključitev deležnikov, ki so prekomerno zadolženi ali so v likvidaciji ali stečaju.
• Skladnost s pravili o stopnji pomoči, ki izhajajo iz Zakona o pomoči za tisk in Zakona o medijski pomoči.

Pomoč za distribucijo časopisov

Namen te državne pomoči je zagotoviti podporo za distribucijo časopisov na Švedskem in s tem zagotoviti dostopnost tiskanih novic po vsej državi. Glavni cilj je ohraniti in spodbujati raznolikost in pluralnost v sektorju tiskanih informativnih medijev, vzdrževati profesionalno novinarstvo in podpirati demokratične procese na različnih ravneh. Pomoč želi nasloviti izzive, s katerimi se sooča sektor novičarskih medijev, zlasti zmanjšanje prihodkov od oglaševanja ter tehnološke in gospodarske spremembe, ki vplivajo na to panogo. Za to pomoč je bil dodeljen skupni proračun v višini 500 milijonov švedskih kron (približno 49 milijonov evrov), ki se razdeli na pet let od leta 2021 do 2025.

Do državne pomoči so upravičeni izdajatelji naročniških tiskanih časopisov, ki delujejo na območjih, kjer leta 2019 ni bilo urejene kolektivne distribucije. Pričakuje se, da bo do tega ukrepa upravičenih približno 150 različnih časopisov. Upravičeni časopisi morajo izpolnjevati posebna merila, med drugim morajo zagotavljati redno in vsestransko poročanje, imeti neodvisne uredniške vire, spoštovati medijsko etiko in biti namenjeni švedskemu občinstvu. Državne pomoči ni mogoče dodeliti časopisom, ki jih izdajajo država, občine ali regije.

Za dodelitev sredstev iz naslova te državne pomoči je odgovoren Švedski svet za subvencije za medije (angleško The Swedish Media Subsidies Council), ki je neodvisen organ v okviru regulativnega organa za medije (angleško The Swedish Press and Broadcasting Authority). Svet sestavlja do 14 članov, njegova naloga pa je upravljanje pomoči v okviru obstoječega zakonodajnega okvirja.

Pomoč je namenjena kritju dodatnih stroškov distribucije tiskanih časopisov na območjih brez urejenih kolektivnih distribucijskih sistemov. Upravičeni stroški vključujejo stroške, povezane z dostavo časopisov v gospodinjstva ob dnevih, ko se dodatna dostava zagotavlja po višji ceni. Pomoč bo izračunana na podlagi povprečnega dodatnega stroška distribucije na izvod, ki je ocenjen na 14,50 švedskih kron (približno 1,42 evra), in se bo v obdobju trajanja pomoči postopoma zmanjševala. Upravičenci morajo dokazati, da izpolnjujejo merila za upravičenost, vključno z naročeno izdajo vsaj 1500 izvodov, izdajo vsaj 45 publikacij na leto ter izpolnjujejo uredniške in etične standarde. Za iste upravičene stroške se pomoč ne sme dodeliti iz drugih virov, za zagotovitev preglednosti in preprečitev prekomernih nadomestil pa se bo zahtevalo ločeno računovodstvo.

Danska

Ponovna uvedba pomoči za produkcijo in pomoč za inovacije za tiskane medije

Namen te državne pomoči je ponovna uvedba podpore za produkcijo in pomoč za inovacije v tiskanih medijih s poudarkom na razširjanju visokokakovostnih vsebin danskim državljanom. Cilj je zagotoviti pluralnost medijev, spodbujati informirano razpravo in podpirati ustvarjanje raznolikih družbeno-političnih informativnih vsebin. Skupni letni proračun sheme znaša približno 447,4 milijona danskih kron (približno 60 milijonov evrov) leta 2023 in 456,5 milijona danskih kron (približno 61 milijonov evrov) v letih 2024 in 2025.

Odbor za medije (angleško The Media Board) upravlja shemo in odloča o dodelitvi sredstev državne pomoči. Ta organ ocenjuje vloge, zagotavlja skladnost z merili za upravičenost in spremlja izvajanje financiranih projektov.

Do sredstev so upravičeni:

• Upravičeni deležniki: neodvisne publikacije, namenjene širšemu občinstvu, ki se osredotočajo na družbeno-politične, gospodarske in kulturne teme, so upravičene do produkcijske pomoči. Tej mediji/deležniki morajo imeti glavnega urednika, v uredništvu pa morajo biti zaposlenih vsaj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas. Publikacije morajo biti dostopne vsem danskim državljanom pod enakimi pogoji, pri čemer mora biti vsaj polovica vsebine uredniške/lastne, od te pa more vsaj polovica zajemati politične, družbeno-ekonomske in kulturne teme.
• Izjeme: publikacije, namenjene določenim poklicem, panogam ali političnim strankam ter publikacije, ki so v lasti javnih ustanov ali javno financiranih podjetij, niso upravičene do pomoči za produkcijo. Poleg tega so iz podpore izključene publikacije, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev glede uredniške vsebine ali ne izidejo vsaj desetkrat letno.

Dodatne sheme:

Do dodatne pomoči so upravičeni manjši nacionalni dnevni časopisi in spletni mediji. Manjše nacionalne dnevne publikacije morajo imeti naklado manj kot 40,000 izvodov na posamezen izid, pri čemer vsaj 75 odstotkov publikacije sestavljajo predstavljajo uredniške/lastne vsebine, ki pokrivajo različna tematska področja. Samostojni spletni mediji morajo imeti vsaj 75 odstotkov uredniške/lastne vsebine, ki pokriva širok nabor tem.

Do pomoči za inovacije so upravičena zagonska podjetja, obstoječi mediji in študije izvedljivosti, katerih cilj je oceniti izvedljivost novih projektov. Zagonska podjetja se morajo zavezati k neodvisnemu novinarskemu poročanju in zagotoviti finančno neodvisnost po največ triletnem zagonskem obdobju. Obstoječi mediji morajo razširjati neodvisno ustvarjene uredniške vsebine, primerne za promocijo različnih novic družbene in kulturne narave. Namen študij izvedljivosti je oceniti potencial projektov za podporo razvoju publikacij.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Pomoč za produkcijo se izračuna na podlagi uredniških stroškov iz prejšnjega leta in ne sme presegati 35 odstotkov teh stroškov, pri čemer je določena zgornja meja na publikacijo.
• Merila vključujejo neodvisnost, širok krog bralcev, minimalne odstotke uredniške vsebine in pogostost izdajanja.

Pri dodatnih shemah:

• Pomoč se dodeli na podlagi velikosti naklade, odstotka uredniške vsebine in zavezanosti neodvisnemu novinarstvu.
• Posebna merila vključujejo tudi upravičenost do drugih shem pomoči.
• Pomoč za zagonske medije lahko znaša do 60 odstotkov upravičenih stroškov.
• Pomoč za razvoj (angleško development aid) je omejena na 40 odstotkov upravičenih stroškov.
• Študije izvedljivosti lahko prejmejo pomoč v višini do 75 odstotkov upravičenih stroškov.

Francija

Pomoč za podporo medijem, ki so prisotni izključno na spletu

Državna pomoč je namenjena podpori rasti vseh spletnih medijev, zlasti tistih, ki se osredotočajo na politične in splošne informacije. Ukrep želi nasloviti vse osrednje izzive, s katerimi se sooča sektor novičarskih medijev, vključno z upadanjem distribucije časopisov in trendom spremembe medijskega poslovnega modela v smeri digitalne potrošnje. Z zagotavljanjem finančne pomoči si država prizadeva odpraviti tržne pomanjkljivosti in urediti nadaljnje zagotavljanje raznolikih in neodvisnih novinarskih vsebin, ki so bistvene za demokratično razpravo in kulturno pluralnost. Skupni proračun za to pomoč znaša 24 milijonov evrov, letni proračun pa 4 milijone evrov.

Do državne pomoči so upravičeni spletni mediji, ki delujejo izključno na digitalnih platformah in se ukvarjajo predvsem s poročanjem političnih in splošnih informacij. Ti subjekti morajo hkrati izpolnjevati posebna merila glede uredniške usmeritve, strokovnosti in načinov distribucije.

Za dodeljevanje sredstev iz državne pomoči skrbi Direktorat za medije in kulturne industrije (angleško Directorate for Media and Cultural Industries) pri Ministrstvu za kulturo. Ta organ nadzira postopek prijave, ocenjuje merila za upravičenost in določa razdelitev sredstev upravičenim deležnikom.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Upravičeni stroški: sredstva, dodeljena z državno pomočjo, so namenjena kritju različnih stroškov spletnih informativnih medijev. Upravičeni stroški vključujejo uredniške stroške, povezane z ustvarjanjem novinarskih vsebin, stroške trženja za spodbujanje spletne prisotnosti in komercialne stroške, povezane z vključevanjem občinstva in strategijami monetizacije.
• Dokazana upravičenost: da bi bili upravičeni do državne pomoči, morajo spletni novičarski mediji izpolnjevati stroga merila upravičenosti, povezana s kakovostjo vsebine, strokovnostjo in preglednostjo. Ta merila vključujejo spoštovanje novinarskih standardov, preglednost poročanja ter skladnost s pravnimi in etičnimi smernicami. Poleg tega morajo prosilci predložiti dokumentacijo in potrdila, ki dokazujejo njihovo upravičenost in skladnost z regulativnimi zahtevami.

Luksemburg

Pomoč novičarskim medijem

Namen državne pomoči je zagotoviti finančno podporo različnim zainteresiranim stranem v sektorju novičarskih medijev, vključno z uveljavljenimi založniki (angleško Publishers; francosko Editeurs), novoustanovljenimi založniki (angleško Emerging Publishers; francosko Editeurs emergents) in civilnodružbenimi založniki (angleško Citizen Publishers; francosko Editeurs citoyens). Cilj pomoči je modernizirati sektor, zagotoviti pluralnost medijev in spodbujati pripravo kakovostnih uredniških vsebin ob spoštovanju uredniške neodvisnosti. Skupni proračun, namenjen tej pomoči, znaša 102,8 milijona evrov, pri čemer letni proračun znaša 10,3 milijona evrov.

Do sredstev so upravičeni:

• Uveljavljeni založniki (francosko Editeurs): založniki so upravičeni do pomoči za podporo pluralnosti medijev. Za ta namen lahko prejmejo pomoč v višini 30.000 EUR na poklicnega novinarja s polnim delovnim časom in fiksni del pomoči v višini do 200.000 evrov, ki se določi v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Založniki lahko za pomoč zaprosijo vsako leto, najvišji letni znesek pa je odvisen od pogostosti objavljanja: 1,6 milijona evrov za dnevne publikacije, 800.000 evrov za tedenske publikacije, 650.000 evrpv za mesečne publikacije in 550.000 evrov za spletne publikacije. Medijske skupine lahko prejmejo največ 2,5 milijona evrov letno.
• Novoustanovljeni založniki (francosko éditeurs émérgents): ti lahko prejmejo letni znesek pomoči v višini 100.000 evrov za obdobje največ treh let. Cilj pomoči je pomagati jim pri približevanju statusu in merilom za upravičenost, ki veljajo za uveljavljene založnike. Novoustanovljeni založniki morajo imeti uredniško ekipo z najmanj dvema poklicnima novinarjema s polnim delovnim časom, ustvariti morajo lastne prihodke iz založniške dejavnosti v višini najmanj 200.000 evrov in izpolnjevati druga merila za upravičenost.
• Civilnodružbeni založniki (frncosko éditeurs citoyens): civilnodružbeni založniki, ki so neprofitni subjekti, lahko prejmejo enkratni znesek pomoči v višini največ 100.000 evrov. Cilj pomoči je podpirati prizadevanja za medijsko pismenost, družbeno vključevanje in socialno kohezijo. Civilnodružbeni založniki morajo imeti ekipo zaposlenih delavcev, ki ustreza dvema zaposlenima za polni delovni čas, z vsaj enim poklicnim novinarjem ter izpolnjevati druga merila, povezana s finančnimi sredstvi, razširjanjem vsebin in neodvisnostjo.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Teritorialna umeščenost: upravičeni deležniki morajo imeti sedež v Luksemburgu.
• Produkcija vsebine: uveljavljeni založniki morajo pripravljati splošne informacije, namenjene predvsem vsem ali večjemu delu prebivalcev Luksemburga, ki zajemajo tematska področja, kot so nacionalna in mednarodna politika, gospodarstvo, socialne in kulturne zadeve. K medijski raznolikosti morajo prek svojih vsebin prispevati tudi novoustanovljeni založniki in civilnodružbeni založniki.
• Ustvarjanje prihodkov: uveljavljeni založniki morajo letno ustvariti lastne prihodke v višini vsaj 50 odstotkov zneska pomoči. Novoustanovljeni založniki morajo ustvariti lastne prihodke od objavljanja v višini najmanj 200.000 evrov.
• Jezik in distribucija: publikacije morajo biti dostopne celotnemu prebivalstvu, objavljene v jezikih, ki jih uporablja vsaj 15 odstotkov prebivalstva, in distribuirane predvsem za vse ali velik del prebivalcev Luksemburga.
• Dodatna merila: vsi deležniki morajo izpolnjevati dodatna merila za upravičenost, ki se nanašajo na uredniško neodvisnost, prizadevanja za medijsko pismenost, finančno sposobnost in neodvisnost od komercialnih ali tržnih dejavnosti.

Avstrija

Pomoč za digitalni prehod tiskanih medijev

Državna pomoč je namenjena spodbujanju digitalne preobrazbe tiskanih medijev ter tudi medijem, ki so izključno izdajatelji televizijskih programov ali radijskih programov. Posebni cilji so posodobitev distribucijskih kanalov, izboljšanje dostopa do spletnih vsebin, prenova digitalne infrastrukture in zagotavljanje kvalitetnih digitalnih vsebin širši javnosti. Skupni višina dodeljenih sredstev za to pomoč znaša 134 milijonov evrov, od tega se najprej leta 2021 nameni 34 milijonov evrov, v naslednjih letih pa 20 milijonov evrov.

O dodelitvi pomoči odloča in rezultate spremlja regulativni organ za radiodifuzijo in telekomunikacije (nemško Rundfunk und Telekom-Regulierungs-GmbH; RTR-GmbH).

Do sredstev so upravičeni:

• Izdajatelji dnevnih, tedenskih in mesečnih časopisov/revij, ki večino svojih tiskanih vsebin objavijo na spletu v dveh tednih po izidu.
• Izdajatelji televizijskih in radijskih programov, ki se osredotočajo na uredniške vsebine, pomembne za avstrijsko javnost.

Zahteve, ki jih morajo izpolniti mediji:

• Osredotočenost na uredniško vsebino, ki je pomembna za obveščenost širše avstrijske javnosti.
• Stopnja pomoči v okviru priglašenega ukrepa ne sme presegati 50 odstotkov upravičenih stroškov za vsak projekt. Skupna pomoč ne sme presegati 750.000 evrov na projekt ali 1.500.000 evrov za projekte, ki jih izvajajo skupni vlagatelji prošenj za pomoč.
• Izpolnjevanje minimalnih pogojev zaposlovanja in objava minimalnega števila izdaj v določenih časovnih okvirih za časopise/revije.
• Kandidati za prejem sredstev morajo predlagati projekte, namenjene posodobitvi lastnih digitalnih distribucijskih kanalov, vzpostavitvi in obnovi svoje digitalne infrastrukture ter zagotavljanju digitalnih vsebin.
• Prejemniki morajo zagotoviti, da upravičeni stroški niso kriti iz drugih shem državne pomoči. Upravičeni stroški vključujejo s projektom povezane stroške za osebje, material, raziskave, razvoj in naložbe ter do 20 odstotkov splošnih stroškov, povezanih s projektom.