Predsedovanje Slovenije Barcelonski konvenciji 2024–2025
Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem
Z gostovanjem zasedanja držav pogodbenic (21 sredozemskih držav in Evropska unija) v Portorožu Slovenija že drugič prevzema dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja, bolj znani pod imenom Barcelonska konvencija.
Decembrsko zasedanje s široko mednarodno udeležbo, tudi na najvišji politični ravni, in številnimi spremljevalnimi dogodki je za Slovenijo pomembna zunanjepolitična priložnost na področju okoljskega multilateralizma, tik pred nastopom nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.
Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.
Tokratno srečanje poteka pod sloganom Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem (angleško Green transition in the Mediterranean: from decisions into actions).
Predsedovanje Slovenije Barcelonski konvenciji - video
Novice
-
Na pobudo Slovenije prvo medregionalno sodelovanje Podonavja, Črnega morja in Sredozemlja
-
V Istanbulu poteka Sredozemski zeleni teden
-
Državna sekretarka Maša Kociper v Atenah na konferenci Naš ocean o zaščiti morskega okolja
-
Zasedanje mednarodne komisije za varstvo reke Donave
-
95. zasedanje Biroja Barcelonske konvencije
Zasedanje pogodbenic poteka vsake dve leti
Zasedanje pogodbenic in njenih protokolov vsako drugo leto organizira ena od držav podpisnic konvencije. Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje. Zadnje zasedanje je med 7. in 10. decembrom 2021 gostila turška Antalya, najpomembnejši dosežek pa je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov.
Sredozemsko morje potrebuje posebno konvencijo
Sredozemsko morje doživlja obdobje "modre zlate mrzlice", ki je posledica kombinacije več dejavnikov. Na eni strani razvoj trgovine med Evropo in Azijo ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, še vedno pa se na odprtem morju izkoriščajo zaloge nafte in plina. Na drugi strani pa se s svetovno rastjo turizma povečuje obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba.
Evropska komisija zato s strategijo modre rasti podpira trajnostni razvoj pomorskih sektorjev, pri čemer je pomembna krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja.