Slovensko predsedovanje

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.

Z gostovanjem zasedanja držav pogodbenic (21 sredozemskih držav in Evropska unija) v Portorožu Slovenija že drugič prevzema dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja, bolj znani pod imenom Barcelonska konvencija.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.

Tokratno srečanje poteka pod sloganom Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem (angleško Green transition in the Mediterranean: from decisions into actions).

Vloga Slovenije v Barcelonski konvenciji

Slovenija je Barcelonsko konvencijo s protokoli in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993. Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: čistega in zdravega morja, brez plastičnih odpadkov, z zagotovljenimi zdravimi ribjimi fondi, inovativnim okoljem, ki je zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu. To predstavlja okvir za okrepljeno sodelovanje za zdravo okolje in sredozemsko gospodarstvo ob hkratnem zmanjševanju podnebnih sprememb.

Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji (angleško The EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region – EUSAIR) je namreč prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom Slovenije (PPP Slovenija). Slovenija je v času predsedovanja Svetu EU (COP 22, Antalya, Turčija) uspela s pridobitvijo konsenza pogodbenic za razglasitev Sredozemlja kot območja z omejenimi izpusti žvepla (MED SECA), kar bo mednarodna pomorska organizacija (IMO) uveljavila leta 2025.

Junija 2023 je Slovenija v Izoli gostila tudi 94. zasedanje Biroja Barcelonske konvencije. Slovenija s tem tudi zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-jonsko makroregijo EUSAIR in vsebinami Barcelonske konvencije – protokol o Integriranem upravljanju z morjem (angleško Integrated coastal zone management – ICZM) in kopnim ter pomorskimi prostorskimi načrti (angleško Maritime Spatial Planning – MSP). Več informacij je dosegljivih na spletni strani EUSAIR.