Kaj pomeni predsedovanje Svetu EU?

Države članice EU predsedujejo Svetu EU (poleg Evropske komisije in Evropskega parlamenta ena od treh glavnih institucij EU) po vnaprej določenem sistemu rotacije. Predsedovanje vsake države traja šest mesecev. 

Ključna vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. Predsedujoča država mora zagotavljati spoštovanje zakonodajnih postopkov in nepristransko voditi usklajevanje med državami članicami. Od nje se pričakuje, da deluje kot pošten in nevtralen posrednik, ki si prizadeva za skupne rešitve.

Vsebina in obseg obravnavane zakonodaje v času predsedovanja sta odvisna od strateške agende EU in pobud Evropske komisije. V posameznem šestmesečnem obdobju se obravnava od 500 do 700 različnih zakonodajnih predlogov.

Projekten pristop pri pripravi predsedovanja

Zaradi obsežnosti in prepletenosti vsebin so bile dobre priprave ključne. Za vodenje in usmerjanje projekta je bila oblikovana ožja delovna skupina za predsedovanje, ki jo je vodil predsednik Vlade RS Janez Janša. Za pripravo in izvedbo projekta je bila pristojna širša delovna skupina za pripravo in izvedbo predsedovanja, ki jo je vodil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. Posamezne naloge s področij programa, kadrov, proračuna, organiziranja dogodkov ter komuniciranja in promocije so bile dodeljene štirim podskupinam in sekretariatu za logistično organiziranje in izvedbo predsedovanja.

Prilagajanje novim okoliščinam

Pandemija novega koronavirusa je vplivala tudi na potek priprav, predvsem na organiziranje sestankov in drugih dogodkov ter promocijskih dejavnosti. Glede na epidemiološko sliko smo prilagajali načrte priprave na dogodke v Sloveniji in oblikovali še nadomestne možnosti tako za vsebinski program predsedovanja kot za program promocije Slovenije.

Proračun in kadri

Proračun predsedovanja je bil 80 milijonov evrov. Od tega je bil večji del namenjen dodatnim začasnim zaposlitvam. Predvideno je bilo, da bomo za izvedbo predsedovanja dodatno zaposlili do 350 ljudi za določen čas.

Za izboljšanje znanja in veščin uslužbencev, ki so bili vključeni v pripravo in izvedbo predsedovanja, smo izvedli posebne programe usposabljanj za različne ciljne skupine – ministre, uradne govorce, predsedujoče delovnim telesom, administrativno osebje in še druge. Za izvedbo usposabljanj je bila pristojna Upravna akademija, predavatelji pa so bili uslužbenci z izkušnjami v EU ter številni domači in tuji strokovnjaki. Usposabljanja so zajemala poznavanje vsebin in institucij EU, znanje tujih jezikov in posebne veščine, kot so vodenje sestankov, pogajalske veščine in protokol. Zaradi pandemije novega koronavirusa se je veliko usposabljanj izvajalo prek videokonferenc.

Komuniciranje

Pred predsedovanjem smo vzpostavili koordinacijsko strukturo govorcev predsedovanja, osrednje spletno uredništvo in uredništvo za družbena omrežja.

Struktura govorcev predsedovanja je zajemala glavne govorce in govorke, ki so bili najvišji vladni politični predstavniki, in 20 uradnih govorcev in govork, ki so bili predstavniki za odnose z javnostmi na ministrstvih ter s tem prvi kontakt za novinarje in medije.

Za komuniciranje s slovenskimi in tujimi javnostmi smo opredelili poti komuniciranja predsedstva, njihove odgovorne institucije in vrsto oziroma obliko informacij, ki smo jih med predsedovanjem podali prek posameznih kanalov. Medije in javnosti smo informirali prek spletnega mesta predsedovanja, družbenih kanalov vlade in predsedovanja, novinarskih naslovov, dogodkov (izjave pred zasedanji, novinarske konference ipd.) in tudi z odgovori na novinarske poizvedbe.

Spletno mesto slovenskega predsedovanja je na enem mestu omogočilo dostop do aktualnih informacij o predsedovanju Slovenije Svetu EU. Septembra 2019 je bilo uradno potrjeno, da bo Generalni sekretariat Sveta EU z Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje uresničil (tudi slovensko) pobudo za vzpostavitev enotnega spletnega mesta za predsedujoče države. Slovenija je kot predsedujoča prva uporabila to skupno rešitev. Spletno mesto je bilo na voljo v slovenščini, angleščini, francoščini in nemščini, delno pa tudi v italijanščini in madžarščini. Njegova izdelava za državo ni imela finančnih posledic.

Na podlagi analize preteklih predsedovanj smo se odločili, da bomo z vsebinami predsedovanja prisotni na Twitterju, Facebooku, Instagramu, Flickrju in Youtubu. Ker je šlo za mednarodno javnost, je bilo sklenjeno, da bo jezik komuniciranja angleščina, domača javnost pa se bo o predsedovanju informirala prek vladnih in resornih kanalov na družbenih omrežjih. Določili smo tudi poimenovanje profilov @EU2021SI in izbrali ključnik predsedovanja #EU2021SI.