Skoči do osrednje vsebine

Za izvajanje Vodne konvencije v Sloveniji je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), aktivno pa v procesih sodeluje tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ter njegova diplomatska konzularna predstavništva, zlasti Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.

Na 10. zasedanju pogodbenic MoP10 oktobra v Ljubljani, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje za obdobje od 2024 do 2027, se pričakuje okoli 600 udeležencev iz okoli 80 držav, med njimi tudi ministri in drugi visoki predstavniki držav. Zasedanja se bodo udeležili tudi predstavniki institucij Združenih narodov, mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij s področja voda ter drugi akreditirani deležniki.

Pri izvedbi MoP10 bodo poleg Ministrstva za naravne vire in prostor kot nosilca konvencije aktivneje vključena še Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance, pri vsebinski pripravi zasedanja pa po potrebi tudi druga ministrstva, glede na vsebinska področja.

S prevzemom triletnega predsedovanje biroju Vodne konvencije bo Slovenija postala vodilna država na področju čezmejnega vodnega sodelovanja na globalni ravni, zato lahko v tem času doseže zelo oprijemljive rezultate ciljnih vsebin, skozi katere sledi nacionalnim interesom na področju voda v soseščini, regiji ali globalno.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja

Glavne naloge slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji v naslednjem triletnem obdobju so:

  • podpora širitvi članstva,
  • razvijanje podnebne odpornosti v čezmejnih porečjih in povodjih,
  • razvoj tehničnih vsebin za praktične aplikacije v manj razvitih državah pogodbenicah (pristop od izvira do morja, vzajemno čezmejno upravljanje površinskih in podzemnih voda, obnova in upravljanje čezmejnih vodnih ekosistemov.

Prizadevali si bomo povezovati in omogočati sinergije med konvencijami, ki delujejo na področju čezmejnih voda, vodnih ekosistemov ter podnebnih sprememb: Vodno konvencijo, Konvencijo o mokriščih, Konvencijo o biotski raznovrstnosti in Konvencijo Združenih narodov (ZN) o spremembah podnebja. Sledili bomo razvoju aktivnosti mednarodnih procesov, predvsem Desetletja o vodi ZN, Dušanbejskega procesa in procesu priprave Konference ZN o vodi 2026.

Z aktivnim delovanjem Slovenije v okviru Vodne konvencije varujemo interese države na področju vodne in gospodarske diplomacije ali gospodarstva v mednarodnem kontekstu. Z organizacijo MoP10 in prevzemom predsedovanja bo Slovenija sledila in hkrati nadgrajevala cilje okoljske in zunanje politike na področju čezmejnega celostnega upravljanja voda, Sklepom Sveta EU o vodni diplomaciji in prioritetnim vsebinam nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN.

Organizacija MoP10 in predsedovanje biroju Vodne konvencije utrjujeta mednarodni ugled in položaj Slovenije kot vodnate države z uveljavljeno tradicijo čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja voda na vseh ravneh, bilaterlani, subregionalni (ISRBC), regionalni (ICPDR) in globalni (Vodna konvencija).