Temelj prenove sistema plač v javnem sektorju predstavlja Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki se začne uporabljati 1. januarja 2025.

Zakaj je bila potrebna prenova plačnega sistema

Pri prenovi plačnega sistema so pripravljalci zakona upoštevali izkušnje z izvajanjem sistema, ki je bil vpeljan leta 2008. Temeljili so na ugotovitvah študij in analiz plačnega sistema v javnem sektorju, pri čemer so naslavljali ključne izzive. Med njimi so naraščajoče število plačnih razredov pod minimalno plačo, problem uravnilovke v razmerju med najvišjo osnovno plačo in minimalno plačo, ter pomanjkanje stimulativnega nagrajevanja, ki vodi v rast povprečnih plač in mase za plače. Poleg tega so obravnavali porušena razmerja med plačami javnih uslužbencev, direktorjev in funkcionarjev ter nesorazmerja v osnovnih plačah med poklicnimi skupinami in znotraj njih. K temu so prispevali večletno neusklajevanje vrednosti plačnih razredov ter sklepanje parcialnih dogovorov o poviševanju plač z določenimi poklicnimi skupinami in uvajanje obvodov v zakonodaji.

Cilji prenove plačnega sistema

Zastavljeni cilji prenove plačnega sistema javnega sektorja so usmerjeni v ohranitev transparentnosti in javno finančno obvladljivost plačnega sistema, enotno ureditev vsebin, ki predstavljajo skupne temelje plačnega sistema, upoštevanje specifik posameznih delov javnega sektorja in dopustitev možnosti, da se določene vsebine uredijo ločeno po posameznih stebrih plačnega sistema, odpravo uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice zaradi učinka minimalne plače in vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci ter znotraj posameznih stebrov, večjo variabilnost, povezano z učinkovitostjo dela (povezanost plače z rezultati dela), fleksibilnost nagrajevanja javnih uslužbencev, večjo privlačnost sistema za mlade, odpravo pravno sistemskih pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delovanju sedanjega plačnega sistema in manj administriranja ter poenostavitve sistema.

Ključne rešitve novega plačnega sistema

Nova plačna lestvica  

Nova plačna lestvica in določitev načina usklajevanja vrednosti, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi pa znaša 3 odstotke. Z novo plačno lestvico in prevedbo plač delovnih mest se odpravlja problem velikega števila delovnih mest, katerih izhodiščna plača je nižja od minimalne plače in problem enakega plačila javnih uslužbencev, katerih osnovna plača je pod višino minimalne plače ne glede na to, da so uvrščeni v različne plačne razrede. Način prevedbe v plačne razrede po novi plačni lestvici pomeni tudi višje osnovne plače na začetku delovne kariere, kar bo stimulativno zlasti za mlade, zaradi manjšega razpona med razredi pa kljub ohranitvi 10 plačnih razredov napredovanja manjše povečevanje plače na istem delovnem mestu oziroma manjšo razliko v plači za isto delo.

Uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede

Način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede temelji na kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev in uredbah vlade za javne uslužbence, uvrščanje funkcij v plačne razrede za funkcionarje pa na zakonu. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine, in sicer od A1 do K1. Razvrstitev je v osnovi povzeta iz veljavne ureditve ZSPJS, s spremembo, da so delovna mesta iz dosedanje plačne skupine J – Spremljajoča delovna mesta (plačne podskupine J1 – Strokovni delavci, J2 – Administrativni delavci in J3 – Ostali strokovno tehnični delavci) vključena pri ostalih plačnih skupinah kot dve posebni plačni podskupini znotraj posamezne plačne skupine in ne sodijo več v samostojno plačno skupino J. 

Razpon za uvrščanje delovnih mest v plačne razrede

Najnižji možni izhodiščni plačni razred za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. 

Način določitve osnovne plače javnih uslužbencev

Pri določitvi osnovne plače javnih uslužbencev se ohrani  dosedanji način določitve osnovne plače javnega uslužbenca. Zakon tako vsebuje izrecne določbe glede določitve osnovne plače javnega uslužbenca določbe ob zaposlitvi in prehajanju na delovna mesta, ki so uvrščena v različne tarifne razrede, napredovanju v naziv ali višji naziv na istem delovnem mestu, pravila določitve plačnega razreda ob ponovni zaposlitvi v javnem sektorju ter ohranitev doseženega plačnega razreda na prejšnjem delovnem mestu, pravila določitve plačnega razreda pripravnikom in pravila določitve plačnega razreda v primeru zaposlitve za določen čas. Navedene določbe se glede na določbe v ZSPJS, v bistvenem ne spreminjajo, so pa glede na nekatere težave, ki so bile ugotovljene ob izvajanju določb ZSPJS v praksi, dopolnjene.

Ohranja se tudi institut določitve višjega plačnega razreda, ki pa se delno spreminja. Do sedaj veljavni drugi odstavek 19. člena ZSPJS je določal možnost določitve višje osnovne plače do pet plačnih razredov javnemu uslužbencu ob obstoju utemeljenih razlogov (kot so denimo posebna znanja, izkušnje, pridobljene kompetence ter drugi razlogi) ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto, imenovanju v naziv ali višji naziv, pod predpostavko pridobljenega soglasja pristojnega soglasodajalca.

V prihodnje se bo javne uslužbence pod jasno določenimi zakonskimi pogoji lahko uvrstilo za največ 10 plačnih razredov višje od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, kar pomeni možnost določitve do 30 odstotkov višje osnovne plače (sedanja ureditev dopušča največ 20 odstotkov višjo osnovno plačo). Na ta način bo delodajalcem omogočeno, da bodo zlasti najboljše kadre, s posebnimi kompetencami, ki jih je tudi težko pridobiti za delo v javnem sektorju (deficitarnost) bolje plačali. 

Napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred

Zakon vsebuje prenovljen sistem napredovanja v višji plačni razred javnih uslužbencev na začetku delovne kariere, ko bo bo možnost za napredovanje v višji plačni razred večja, kar bo stimulativno vplivalo na zaposlovanje mladih, ki šele vstopajo na trg dela. Ukinja se napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.

 Dodatki

Vrste dodatkov do katerih so upravičeni javni uslužbenci in funkcionarji se taksativno določajo z zakonom kot do sedaj v ureditvi po ZSPJS. Višina dodatkov se določi z zakonom ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Ohranja se sedanji nabor dodatkov, poleg tega pa je predvidena uvedba dodatkov za omejitve in prepovedi. Višina velike večine dodatkov bo še naprej določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor. 

Delovna uspešnost

Način določitve višine zneska materialne nagrade je v odvisnosti od rezultatov dela, upoštevaje vnaprej postavljena merila oz. kriterije. Nova ureditev nagrajevanja delovne uspešnosti združuje redno delovno uspešnost in delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. 

Plačni stebri

Vzpostavljenih je pet plačnih stebrov, in sicer: 

1. plačni steber: funkcionarji,
2. plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
3. plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna
4. plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
5. plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna. 

Ohranja se razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede. Zaradi ustreznejše izvedbe načela primerljivosti (enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih) in zaradi upoštevanja specifičnosti, se v prenovljenem sistemu funkcionarji in javni uslužbenci, dodatno razvrstijo v plačne stebre. Znotraj stebra torej velja načelo primerljivosti.

Prenova plačnega sistema je skladno z Izvedbenim sklepom Sveta Evropske unije, s katerim je bil potrjen Načrt za okrevanje in odpornost, del reforme Moderen in odporen javni sektor. Reforma bo izvedena, ko bo dosežen mejnik Začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju. Izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost financira Evropska unija – NextGenerationEU.