Osmišljanje izvajanja

Potrfeljski pristop ni statičen, temveč se nenehno odziva na spremembe. Ob pripravi in aktivaciji portfelja si vseskozi prizadevamo pridobivati povratne informacije o dogajanju v nenehno spreminjajočem se okolju. Opazovali bomo vzorce sistemske dinamike in pridobivali nova spoznanja o dejavnostih, ki že potekajo, in nove razlage. To nam bo omogočilo sprejemanje odločitev in prilagajanje odzivov s ponovnim oblikovanjem portfelja ukrepov. Tako bomo na koncu povečali njihov učinek. Pri izvajanju tega delovnega sklopa se bomo oprli na metodo Teorije sprememb in sledili Okviru za spremljanje, vrednotenje in učenje.

Teorija sprememb

Teorijo sprememb (Theory of Change, TOC) bi lahko poenostavljeno pojasnili kot vizijo o tem, kakšen cilj hočemo s spremembami na določenem področju doseči in kateri koraki nas bodo do tega cilja pripeljali. Teorijo sprememb (imenovano tudi »logika učinka«) uporabljamo za opis konceptualnega modela, s katerim je mogoče pojasniti, kako v sistemu prihaja do sprememb in kako določena pobuda prispeva k učinku. Poleg tega pomaga pri razumevanju, kako so različni ukrepi in akterji med seboj povezani in kako skupaj prispevajo k doseganju želenih ciljev. Teorija sprememb je pomembno komunikacijsko orodje in okvir za spremljanje napredka, zato pomaga ohranjati osredotočenost na ustrezne rezultate in prinaša dokaze, potrebne za učenje in prilagajanje pri izvajanju projekta. Je torej prostor za spraševanje in učenje s hipotezami, ki jih je med izvajanjem projekta mogoče preveriti.

V pričujočem poročilu je predstavljena Teorija sprememb (v angleškem jeziku).

Okvir za spremljanje, vrednotenje in učenje

Nenehno osmišljanje, povratne zanke ter spremljanje, vrednotenje in učenje (angl. Monitoring, Evaluation and Learning, MEL) podpirajo pripravo in aktivacijo portfelja, da iz rezultatov vseh faz procesa povzamemo ustrezne sklepe ter pridobimo spoznanja in dokaze, ki nam bodo pomagali pri sprejemanju odločitev o tem, katere dejavnosti bi morali prilagoditi, jih začeti ali opustiti, da bi povečali učinek. MEL nam pomaga razumeti, kako se sistemi razvijajo zaradi odzivanja na izvedene ukrepe in uvedene spremembe. Proces vključuje osmišljanje in stalne povratne zanke, ki podpirajo dejavnosti na naslednjih stopnjah in omogočajo ponovitve v drugih okoljih in v drugačnih okoliščinah. To je bistvo modela sistemskega prehoda Deep Demonstration, saj lahko pridobljena spoznanja deležnikom pomagajo pri sprejemanju odločitev in prilagajanju ukrepov.

V okviru projekta smo pripravili Okvir za spremljanje vrednotenje in učenje (v angleškem jeziku), v katerem je predstavljen pristop, ki ga bomo uporabili med izvajanjem projekta.