Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0

Študentke in študenti v predavalnici, v ozadju profesor za katedro.

Foto: Depositphotos

Visokošolski zavodi so ključni akterji v Republiki Sloveniji, ki se lahko spoprimejo z velikimi družbenimi izzivi in postanejo resnični generatorji razvoja mest in regij ter spodbujajo aktivno državljanstvo. Za to je nujno, da prevzamejo vodilno vlogo pri podpiranju in krepitvi socialne mobilnosti in pri nastajanju novega znanja, pospeševanju okrevanja in trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe ter pri zagotavljanju ustreznih kompetenc študentom, tudi ne tradicionalnim, za poklice prihodnosti. Kot osrednji deležniki kvadrata znanosti (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo) nosijo odgovorno vlogo pri modernizaciji visokošolskih študijskih programov in vpeljavi in umestitvi vseživljenjskega učenja, vključno s prenovo organizacijskih in upravljavskih struktur visokošolskega ekosistema.

Reforma visokega šolstva

Do leta 2025 bo polovica vseh delovnih mest zahtevala visoko izobrazbo. Visokošolsko izobraževanje širjenje študentske populacije naslavlja z bolj vključujočimi in prožnejšimi učnimi pristopi in potmi. Hkrati je potrebno krepiti tudi usposobljenost visokošolskih učiteljev za poučevanje prilagojeno raznolikim skupinam študentov, z uporabo digitalnih orodij ob upoštevanju zelenega prehoda in trajnostnosti.

Cilj projekta Reforma B: Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 je zagotoviti večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost visokega šolstva na potrebe okolja in posledično izboljšati njegovo učinkovitost za gospodarsko okrevanje, zvišanje produktivnosti, spodbujanje kohezije in uravnotežen družbeni, okoljski in gospodarski razvoj (ustvarjanje visokokvalificiranih delovnih mest za poklice prihodnosti ter doseganje Družbe 5.0.; zagotavljanje ustreznih kompetenc za digitalni in zeleni prehod).

Fokus reformnega projekta je na oblikovanju kombinacije znanja (kompetenc), ki diplomantom omogoča zgodnji vstop na trg dela in jih spodbuja k vseživljenjskemu izobraževanju z mikrodokazili (nadgrajevanje in poglabljanje visokošolskih znanj).

Projekt Reforma visokega šolstva vključuje:

oblikovanje Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta
skozi izvedbo pilotnih projektov posodobitev visokošolskih strokovnih študijskih programov s prenovo kurikulov in praktičnega izobraževanja v delovnem okolju. Posodobljeni kurikuli bodo med drugim vključevali digitalne kompetence in kompetence za zeleni prehod in trajnostnostni razvoj
pripravo Izhodišč za vlaganje v zeleno, odporno, vzdržno in digitalno povezano visoko šolstvo.

Projekt se izvaja v okviru sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO):

Razvojno področje (steber): C3 Pametna, trajnostna in vključujoča rast;

Komponenta: C3K12 - Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod

Mejniki in cilji projekta:

Mejnik 160: Zaključen postopek izbora pilotnih projektov za prenovo visokošolskega študijskega procesa
Cilj 159: Število prenovljenih kurikulov visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje javnih visokošolskih zavodov
Cilj 161: Število zaključenih pilotnih projektov

Povezava med Reformo B: Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 in Investicijo F: Pilotni projekti za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0

Programi, ki se izvajajo znotraj projekta

Koordinacija visokošolske reforme

Cilj programa Koordinacija visokošolske reforme je zagotoviti centralno koordinacijo projekta reforme v okviru treh aktivnosti.

Aktivnost 1:
Vzpostavitev in delovanje projekte skupine

Na Sektorju za visoko šolstvo bo v okviru programa Koordinacije visokošolske reforme oblikovana projektna skupina, ki bo odgovorna za koordinacijo aktivnosti Reforme in za spremljanje izvajanja in evalviranja sprotnih rezultatov pilotnih projektov ter sodelovanje z izvajalci pilotnih projektov. Zadolžena bo tudi za podporo zunanjim strokovnjakom, ki bodo pripravljali vmesno in končno evalvacijo pilotnih projektov ter za sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki bodo oblikovali izhodišča.

Projektna skupina bo izvajala informiranje o namenu in rezultatih projekta visokošolske reforme.

Aktivnost 2:
Priprava Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta

Smernice opredeljujejo ključne dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri prenovi visokošolskih kurikulov in izvedbi študijskega procesa, da bodo študentje ustrezno opremljeni s kompetencami za zelen in digitalen prehod v Družbo 5.0. V ospredje se postavlja zagotavljanje kakovostne študentske in študijske izkušnje, oblikovanje fleksibilnih študijskih poti v prožnem, a hkrati tudi varnem in vzpodbudnem učnem okolju, ki je odzivno na potrebe trga dela in širše družbe, v skladu s koncepti vseživljenjskega učenja, kot tudi zagotavljanje enakih možnosti in uravnoteženo zastopanje spolov na vseh študijskih področjih.

Aktivnost 3:
Priprava izhodišč za vlaganje v zeleno, odporno, vzdržno in digitalno povezano visoko šolstvo

Na podlagi evalacije rezultatov, pridobljenih v okviru izvedenih pilotnih projektov (Investicija F), bodo v letu 2026 pripravljena izhodišča, ki bodo podlaga za celovito prenovo visokošolskega sistema do leta 2030 za zelen in odporen prehod. Po zaključku ukrepa se s sredstvi razvojnega stebra financiranja predvideva implementacija pripravljenih izhodišč, ki so namenjena spodbujanju razvoja študijske dejavnosti na področjih kakovosti študija, internacionalizacije, prenosa znanja, sodelovanja z okoljem, znanstvene raziskovalne in umetniške ustvarjalnosti ter socialne razsežnosti, in pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov oziroma nalog s področja visokošolskega izobraževanja, opredeljenih v dokumentih razvojnega načrta države.

Izhodišča predstavljajo podlago za sistemske spremembe visokega šolstva na treh nivojih:

vsebinskem (kurikularna prenova z uvedbo kompetenc, ki so ključne za zelen in digitalen prehod ob upoštevanju potreb trga dela po znanjih in veščinah ter njihovem prestrukturiranju obstoječe in prihodnje delovne sile za oblikovanje Družbe 5.0 s koncepti vseživljenjskega učenja),
normativnem (optimizacija in fleksibilizacija študijskega procesa ter oblikovanje ponudbe študijskih programov in zadostnega števila vpisnih mest glede na potrebe družbe po kadrih) in
infrastrukturnem (v podporo spreminjajočemu študijskemu procesu ob povečani uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije in ob upoštevanju okoljskega vidika ozelenitve).
Sredstva NOO : 2.017.00 evrov
Sredstva proračuna (DDV): 230.203,23 evra

Spremljanje pilotnih projektov

Cilj programa Spremljanje pilotnih projektov za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod je izvesti sprotno, v prvi vrsti kvalitativno spremljanje pilotnih projektov in pripraviti zunanjo vmesno in končno evalvacijo pilotnih projektov s poudarkom na njihovih rezultatih.

Aktivnost 1:
Priprava vmesne evalvacije

Za zagotovitev vrednotenja napredka in vmesnih rezultatov pilotnih projektov bo v letu 2024 izvedena zunanja vmesna evalvacija pilotnih projektov.

Aktivnost 2:
Priprava končne evalvacije

Za zagotovitev vrednotenja končnih dosežkov in rezultatov pilotnih projektov bo v letu 2025 izvedena zunanja končna evalvacija pilotnih projektov.

Sredstva NOO: 1.339.088 evrov
Sredstva proračuna (DDV): 294.599,36 evra

Investicija F - pilotni projekti (naložbe)

Cilj pilotnih projektov je pripraviti visokošolsko izobraževanje na povečano povpraševanje po znanjih in spretnostih, ki odražajo nove družbene potrebe, z razvojem in izvajanjem bolj vključujočih in fleksibilnih učnih pristopov. V okviru pilotnih projektov se načrtuje iskanje, razvoj, oblikovanje in testiranje rešitev osredotočenih na kurikularno prenovo visokošolskih strokovnih študijskih programov na javnih visokošolskih zavodih. Hkrati pilotni projekti naslavljajo potrebe po zagotavljanju digitalnih znanj in kompetenc za zeleni prehod ter trajnostnost s poudarkom na zagotavljanju kakovostne študentske izkušnje po načelih fleksibilnih študijskih poti v prilagodljivem učnem okolju ter v skladu s koncepti vseživljenjskega učenja z mikrodokazili, kar vključuje tudi vzpostavitev podpore visokošolskim učiteljem za prilagoditev poučevanja ter pripravo predlogov za prilagoditev infrastrukture.

Z namenom izboljšanja usklajenosti med kompetencami diplomantov in potrebami trga dela, bo vzpostavljen prostor za razvoj kulture dialoga med visokošolskimi deležniki. Tako bo moč bolje uskladiti potrebe in pričakovanja na področju znanj in kompetenc diplomantov s trgom dela in širše družbe kot tudi poklicev prihodnosti. Pri tem pa so visokošolski študijski programi, procesi, učna okolja in metode prilagojene in posodobljene do te mere, da ustrezajo (lokalnim) potrebam gospodarstva, diplomanta pa opremijo z digitalnimi znanji in kompetencami za zeleni prehod in nizkoogljično krožno gospodarstvo, kot dvema izpostavljenima vidikoma usmeritve v trajnostnost.

Usmeritev in okvir za izvedbo pilotnih projektov predstavljajo Smernice za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta, verzija 1.3, 14. 6. 2022

Pilotne projekte izvajajo štirje javni visokošolski zavodi: