Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija predseduje Skupini za gozdove

Republika Slovenija je z letom 2025 prvič prevzela predsedovanje neformalni Skupini za gozdove (For Forest Group – FFG), ustanovljeni oktobra 2022 v Luksemburgu. Pod slovenskim vodstvom bodo ključne aktivnosti osredotočene na aktualne izzive, povezane z gozdovi, gozdarstvom in podnebnimi spremembami. Predhodno sta skupino vodili Avstrija v letu 2023 in Finska v letu 2024.

Namen partnerstva

Ključni cilji Skupine za gozdove so:

  • vzpostavitev neformalnega dialoga za pripravo skupnih stališč,
  • izmenjava znanja ter poznavanja okoliščin in ozadij delovanja Evropske komisije, ter
  • zagotovitev medsebojne podpore v zvezi z odločanjem na ravni EU o temah, povezanih z gozdovi. 

Partnerstvo se zavzema za celostni pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, pri katerem so vse funkcije gozdov (ekonomske, okoljske in socialne) obravnavane enakovredno, tj. po načelih procesa »FOREST EUROPE«.

Pristop partnerstva je skladen z načinom upravljanja z gozdovi v Sloveniji, kjer z gozdovi upravljamo večnamensko. Poleg tega zagovarja upoštevanje in prepoznavanje obstoječih nacionalnih sistemov gospodarjenja, popisov gozdov, vsebin gozdnih programov in strategij ter prepoznavanja kulturnih ter zgodovinskih načinov gospodarjenja.

Širitev partnerstva

Skupina pri svojem delovanju ni bila strogo omejena na omenjene štiri države. Z namenom možnosti okrepitve sodelovanja z drugimi državami je Skupina za gozdove oblikovala smernice delovanja razširjenega partnerstva pod imenom Skupina za gozdove + (ang. For Forest Group +).

V letu 2024 se je skupini pridružila Republika Francija.

Dogodki v času slovenskega predsedovanja

Avdio-video srečanje ministrov, 7. februar 2025

Na tokratnem avdio-video srečanju ministrov, na katerem je sodelovala tudi Francija kot članica razširjene Skupine za gozdove +,  je razprava potekala predvsem o izzivih držav članic pri izvajanju Uredbe o sektorju rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (LULUCF). Ta uredba določa cilje za ponore toplogrednih plinov in s tem pomembno vpliva na doseganje podnebnih ciljev EU. Slovenija je bila v procesu pogajanj in sprejemanja te zakonodaje na ravni EU zelo dejavna ter je ves čas opozarjala na specifične značilnosti svojih gozdov.