Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije - S5
Evropska komisija je zaradi pomanjkanja sodelovanja in vlaganj v skupne projekte gospodarstva na eni strani ter institucij na področju raziskav, razvoja in inovacij na drugi strani že v okviru programskega obdobja 2014–2020 predstavila koncept Strategije pametne specializacije (S3) z namenom spodbuditve in osredotočenja vlaganj držav in njihovih regij v raziskave in inovacije iz ESRR na področja, kjer imajo regije izkazane primerjalne prednosti. Namen te vzpodbude je bil podpreti regionalne/državne prioritete na področju raziskav, razvoja, inovacij in tehnološkega napredka preko tako imenovanega procesa podjetniškega odkrivanja. S3 si je tako pridobila mesto med strateškimi dokumenti, ki usmerjajo razvoj posameznih držav in regij ter sodelovanje med ključnimi kompetenčnimi akterji v evropskih verigah vrednosti, na ravni EU pa pridobiva na veljavi kot pomemben mehanizem za programiranje in izvajanje centraliziranih inštrumentov (na primer Obzorje Europe, Interregional innovation Investment instrument in drugi).
Prav zaradi tega je tudi S5 eden od omogočitvenih pogojev, ki se neposredno nanaša na finančna sredstva Cilja politike 1 – Pametna Evropa, hkrati pa se povezuje tudi z novim skladom v tem programskem obdobju, Skladom za pravični prehod, kjer regulativa določa, da se sredstva tega Sklada in posledično projekti v Cilju politike 6 – Evropa za pravični prehod, navezujejo na vsebine S5. Posreden vpliv S5 pa se skozi uporabo inovacij (deployment) izkazuje tudi na določenih relevantnih ukrepih znotraj prednostne naloge 3 PEKP 21–27 – Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost ter prednostne naloge 6 – Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, zato je sprejem strategije pametne specializacije za posamezno regijo ali državo članico nujen.
V programskem obdobju 2021–2027 si je nova Slovenska strategija pametne specializacije kot cilj določila dvojni prehod (Twin Transition) z uporabo globoke in integralne rabe omogočitvenih tehnologij (angleško deeotech) in novih poslovnih modelov za razliko od plitke (angleško shallow) uvedbe parcialnih pristopov (angleško HiTech). Dvojni prehod razumemo kot inovativno, nizkoogljično, digitalno in na znanju temelječo preobrazbo gospodarstva in družbe. S tem pametna specializacija dobiva trajnostni značaj in se uveljavlja pod kratico S5 (angleško Slovenian Sustainable Smart Specialisation Strategy) ter predstavlja celovito in osrednjo podlago za del dodeljevanja sredstev v okviru ESRR znotraj cilja Pametna Evropa.
Z vlaganji, ki bodo v celoti izhajala iz S5 nameravamo okrepiti raziskovalno in inovacijsko uspešnost, spodbuditi rast produktivnosti, povečati dodano vrednost gospodarstva in vrniti Slovenijo med države močne inovatorke.
Z načrtovanimi ukrepi želimo nasloviti vse relevantne ciljne skupine in/oziroma premostiti razkorak med izobraževanjem in trgom dela najbolj iskanih kadrov na prednostnih področjih pametne specializacije.
Prednostna področja S5
S5 opredeljuje 10 prednostnih področij, na katerih Slovenija izkazuje primerjalne prednosti:
- Pametna mesta in skupnosti,
- Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT),
- Zdravje – Medicina,
- Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
- Trajnostna pridelava hrane,
- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
- Trajnostni turizem,
- Mobilnost,
- Tovarne prihodnosti in
- Materiali kot končni produkti.
Prednostna področja se sovpadajo s Strateškimi razvojno – inovacijskimi partnerstvi (SRIP).
Strateško razvojno – inovacijsko partnerstvo (SRIP)
SRIP-i so dolgoročna partnerstva med podjetji, raziskovalno sfero, državo in občinami ter povezovalci, uporabniki in nevladno sfero, ki so bila oblikovana konec leta 2016 na vseh področjih uporabe S5.
SRIP-i skupaj z državo ne le sooblikujejo razvojno politiko (npr. s skupnim opredeljevanjem nacionalnih strateških razvojnih prioritet, kar ni enkraten, temveč neprekinjen, stalen proces), ampak tudi organizirajo celovit razvojno-inovacijski ekosistem po področjih uporabe S5. V praksi to pomeni, da vzpostavljajo in nadgrajujejo verige vrednosti doma in jih povezujejo mednarodno, pripravljajo zahtevnejše skupne raziskovalno-razvojne projekte, inovacijskim deležnikom odpirajo vrata v mednarodne razvojno-inovacijske platforme in tudi do proizvajalcev originalne opreme ter organizirajo skupne nastope, lobiranja in promocijo v drugih regijah, državah in mrežah, hkrati pa izvajajo zaenkrat še pilotne aktivnosti pri dolgoročnem načrtovanju potreb po kadrih in kompetencah.
Ustanovljenih je 9 SRIP-ov na prednostnih področjih S5 (razen Turizma) in imajo za delovanje zagotovljeno financiranje s strani države.
- SRIP Pametna mesta in skupnosti: http://pmis.ijs.si
- SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo: https://srip-pametne-stavbe.si/
- SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo: https://srip-krozno-gospodarstvo.si/
- SRIP Trajnostna pridelava hrane: https://www.gzs.si/srip-hrana/
- SRIP Tovarne prihodnosti: http://ctop.ijs.si/sl/o-partnerstvu/
- SRIP Zdravje – medicina: https://www.sripzdravje-medicina.si/
- SRIP Mobilnost: https://www.acs-giz.si/o-acs
- SRIP Materiali kot končni produkti: https://matpro.gzs.si/
- SRIP GoDigital: https://sripgodigital.gzs.si
SRIP-i svoje aktivnosti izvajajo na podlagi akcijskih načrtov (poslovno-razvojnih strategij), ki vključujejo:
1. Konkretizacijo fokusnih področji in tehnologij S5 s cilji oziroma strategijo razvoja področja, ki vključuje:
- opredelitev primerjalne prednosti RS in niš na osnovi umestitve v globalne trende, verige trge in aktivnosti konkurence (angleško state-of-the-art),
- cilje in kazalnike uspešnosti SRIP-a.
2. Načrt aktivnosti skupnega razvoja, ki vključuje:
- opredelitev primerjalnih prednosti SRIP-a oziroma njegovih članov, s poudarkom na predstavitvi predvidenih aktivnosti glede na state-of-the-art na področju tehnoloških in netehnoloških inovacij,
- opredelitev kompetenc in kapacitet članov SRIP-a skozi celoten razvojni cikel.
3. Načrt aktivnosti na področju internacionalizacije, ki vključuje:
- tržno internacionalizacijo in
- razvojno internacionalizacijo.
4. Načrt aktivnosti na področju razvoja človeških virov, ki vključuje:
- napovedovanje potreb po kompetencah,
- opredelitev potreb po usposabljanjih in nadgradnji izobraževalnega sistema (po stopnjah in vrstah izobraževanja).
5. Načrt aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva in skupnih storitev, ki vključuje:
- opredelitev sodelovanja s podpornim okoljem, promocije inoviranja po vitki metodologiji in procesnih inovacij, povezovanja z agenti in investitorji in podobno,
- opredelitev potreb po standardizacij in upravljanja z intelektualno lastnino.
6. Predloge za optimizacijo regulacijskega okvira, ki vključuje:
- opredelitev potrebnih sprememb regulacijskega, institucionalnega in administrativnega okvira ter morebitnih drugih ukrepov (npr. pilotnih projektov).
SRIP-i imajo med svojimi člani tako podjetja (velika, srednja, mala in mikro podjetja) kot institucije znanja (praktično skoraj vse ključne javne raziskovalne organizacije, univerze).
Upravljanje S5
Pri upravljanju, torej tudi spreminjanja S5, ima odločilno vlogo Delovna skupine državnih sekretarjev Slovenske strategije pametne specializacije za podporo izvajanju S5.
Za koordinacijo upravljanja in izvajanja S5 pa je na operativni oziroma izvedbeni ravni pristojno Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Spreminjanje in nadgrajevanje S5 poteka skozi ekstenziven in stalen od spodaj navzgor (angleško bottom-up) proces imenovan proces podjetniškega odkrivanja, ki je splošno pojmovan kot vključujoč, na dokazih temelječ proces zainteresiranih strani, ki omogoča pridobivanje informacij o potencialu za nove dejavnosti in s tem učinkovito usmerjanje raziskav in inovacijske politike.