Skoči do osrednje vsebine

Slovensko predsedovanje Alpski konvenciji 2023-2024

Logotip Slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji 2023-2024
Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Predsedovanje zaključujemo z organizacijo 18. Alpske konference 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.

Ministri držav pogodbenic konvencije – Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Monaka, Lihtenštajna ter Evropske unije – bodo na 18. Alpski konferenci pregledali opravljeno delo, ki ga je slovensko predsedstvo vodilo pod sloganom Kakovostno življenje v Alpah za vse, se seznanili z rezultati delovnih teles konvencije zadnjih dveh let ter potrdili mandate za njihovo prihodnje delo.

Med dvoletnim predsedovanjem smo se aktivno ukvarjali s tremi prednostnimi temami:

  • kakovostjo življenja kot glavno temo, 
  • okoljskim izobraževanjem s poudarkom na podnebnih spremembah in 
  • biotsko raznovrstnostjo.

Vse tri teme so hkrati tudi prednostne teme Večletnega programa dela Alpske konference 2023-2030

Slovenija oziroma v njenem imenu Ministrstvo za naravne vire in prostor je svoje četrto dvoletno predsedovanje Alpski konvenciji prevzela 27. oktobra 2022 Brigu v Švici na 17. Alpski konferenci. Konference so se udeležili ministri držav pogodbenic in njihovi namestniki.

Napoved dogodkov

Kdaj do
Kje Kongresni center Brdo pri Kranju

18. Alpska konferenca in zaključek predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji

Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki v imenu Slovenije predseduje Alpski konvenciji, organizira 18. Alpsko konferenco. Ministrska konferenca bo 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, ob tej priložnosti pa bo Slovenija predala predsedovanje Italiji.

Prednostne teme slovenskega predsedovanja

Kakovost življenja

  • Ohranjanje poselitvenih pogojev v skladu z načeli trajnostnega razvoja zagotavljanje storitev splošnega pomena.
  • Krepitev zavesti o pripadnosti skupnosti in gorska identiteta.
  • Krepitev usposobljenosti mladih na področju kakovosti življenja.
  • Obravnavana tema mladinskega parlamenta Alpske konvencije v letu 2023.
  • Kakovost življenja še ni bila celovito obravnavana v okviru Alpske konvencije, zato ji bo posvečeno  10. Poročilo o stanju Alp.

Okoljsko izobraževanje o podnebnih spremembah

  • Vključevanje podnebnih sprememb v formalno izobraževanje, s poudarkom na izkustvenem učenju v naravi.
  • Izobraževanje v naravi, ki ga želimo predstaviti pogodbenicam in na tem področju spodbuditi sodelovanje v prihodnje.
  • Izmenjava izkušenj, dobre prakse in predlogi za prihodnje sodelovanje v Alpah.

Biotska raznovrstnost Alp

  • Izvajanje globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 s poudarkom na specifični gorski – alpski biotski raznovrstnosti in njeni ranljivosti.
  • Ohranjanje in obnova ključnih prvin naravne in kulturne krajine za biotsko raznovrstnost, v luči izboljšanja ekološke povezanosti in obnove ekosistemov.
  • Nagrada za mlade raziskovalce, natečaj na temo »Biotska raznovrstnost, narava in njena vloga pri kakovosti življenja« bo objavljen leta 2023.

Z izbranimi prednostnimi temami Slovenija prispeva k udejanjanju treh prioritet Večletnega programa dela Alpske konference za obdobje 2023-2030: biotska raznovrstnost in ekosistemi, podnebne spremembe in kakovost življenja.

Program predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji 2023 - 2024

Koledar aktualnih dogodkov

Sestanki delovnih teles in organov Alpske konvencije 2023 - 2024:

  • Stalni odbor Alpske konference je izvršilni organ Alpske konference, ki ga sestavljajo delegati pogodbenic na ravni visokih uradnikov.
  • Odbor za preverjanje je bil ustanovljen leta 2002, njegova naloga je preverjanje ali pogodbenice  izpolnjujejo obveznosti , ki izhajajo iz  Alpske konvencije in protokolov.
  • Tematska delovna telesa in odbori: Za izvajanje protokolov in programa dela delujejo delovne skupine in platforme, v katerih aktivno sodelujejo slovenski strokovnjaki. Njihove mandate določi Alpska konferenca vsaki dve leti. V obdobju od 2022 do 2024 delujejo na področju podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, prometa, prostorskega načrtovanja in trajnostnega razvoja, prometa, naravnih nesreč, velikih zveri in prostoživečih parkljarjev ter družbe, hribovskega kmetijstva in gorskega gozdarstva, varstva tal, priprave 10. Poročila o stanju Alp.

Aktivnosti Slovenije v času predsedovanja Alpski konvenciji

2023

  • YOALIN trajnostno potovanje mladih, začetni dogodek v Sloveniji
  • Mednarodna konferenca o okoljskem izobraževanju, Bohinjska Bistrica
  • Mednarodna potujoča razstava Constructive Alps o trajnostni prenovi in gradnji v Alpah

2024

Mednarodne aktivnosti

Slovenija bo v času predsedovanja v sodelovanju s Stalnim sekretariatom Alpske konvencije podpirala mednarodne aktivnosti Alpske konvencije. Preko njih omogoča seznanjanje s principi in načini delovanja konvencije ter s tem nudi zgled za druga gorstva po svetu, ki si prizadevajo vzpostaviti strukture in vzvode za okrepitev trajnostnega razvoja.

Pobude za aktivnosti in projekte so usmerjene k širjenju in promoviranju osnovne ideje Alpske konvencije, trajnostnega razvoja in zaščite Alp.

Dan Alpske konvencije, Bohinjska Bistrica 27. 1. 2023, srečanje ministra za naravne vire  in prostor in generalne sekretarke Alpske konvencije z župani občin, ki so v območju Alpske konvencije

Kontakt