Zaradi spreminjanja podnebja tudi v Sloveniji beležimo vse pogostejše izredne razmere, povezane z vremenom, kot so vročinski valovi in suše, gozdni požari, nevihte z močnimi nalivi, vetrom in točo, pozeba, žled, naraščanje gladine morja ter poplavljanje rek, morja, hudournikov in tudi jezer. Kadar izredne vremenske, oceanografske oziroma hidrološke razmere sovpadajo z okoljskimi nesrečami (izpusti onesnaževal v zrak, vode, morje in tla), lahko to še dodatno ogrozi zdravje ali celo življenja ljudi, njihovo premoženje ter stanje okolja. Na večjo pogostost in intenzivnost izrednih vremenskih in vremensko pogojenih dogodkov v Evropi opozarja tudi Evropska unija v svoji Strategiji prilagajanja na podnebne spremembe ter v strateški dolgoročni viziji, s katero predvideva, da bo Slovenija do leta 2050 postala na vplive podnebnih sprememb prilagojena in odporna družba. Osnove za izpolnjevanje vizije pa so dobro strokovno obvladovanje okoljskih podatkov (meritve, analize, modelske napovedi, podnebne projekcije …) in prilagojena orodja za poenostavljeno delo s tovrstnimi podatki.

Ključni cilji projekta so:

• optimizirane spletne vsebine za obveščanje in opozarjanje javnosti,
• razvita in nadgrajena orodja za učinkovito obveščanje in opozarjanje pred nevarnimi razmerami oz. izrednimi dogodki,
• zmogljivejša merilna in informacijska infrastruktura za stalno spremljanje in napovedovanje meteoroloških, hidroloških in oceanografskih razmer.

Z izvedbo projekta bomo dosegli:

• boljše prilagajanje na podnebne spremembe ter posledično zmanjševanje gmotne škode ob naravnih nesrečah,
• boljše obveščanje, osveščanje in opozarjanje državljanov pred vremensko pogojenimi naravnimi nesrečami ter s tem zmanjšanje gmotne škode in števila žrtev,
• optimizacijo podnebnih storitev in njihove dostopnosti, ki so osnova za izdelavo sektorskih ocen vpliva podnebnih sprememb in učinkovito načrtovanje ukrepov prilagajanja ter
• enostavno dostopnost podnebnih podlag za dolgoročno zmanjševanje z naravnimi nesrečami povezanih podnebnih tveganj.

Projekt SOVIR se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, cilja politike Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na ogljično nevtralno gospodarstvo s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti, prednostne naloge Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost ter prispevala k doseganju specifičnega cilja Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov. Priprava na projekt se je začela v drugi polovici 2020, odločitev o podpori je bila izdana 8. 3. 2024. Zadnje aktivnosti se bodo predvidoma zaključile  meseca marca 2029.

Projekt bosta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Za izvedbo projektnih aktivnosti je načrtovanih 23.048.149 EUR sredstev, od tega 11.475.000 EUR namenskih sredstev EU in 2.025.000 EUR nacionalnega prispevka. Preostanek se bo financiral iz Sklada za podnebne spremembe ter lastnih sredstev Agencije RS za okolje.

Povezava do spletne strani evropske kohezijske politike 2021-2027.