Spletno posvetovanje: Kaj vam je pomembno pri volitvah?
Povzetek rezultatov
-
Vprašalnik je bil na voljo do 1.9.2023, v tem času pa ga je izpolnilo 1336 državljank in državljanov.
- Povzetek rezultatov spletnega posvetovanja (docx, 449 KB)
Ker je doseganje širokega konsenza proces, smo k posredovanju predlogov najprej pozvali civilno družbo ter politične stranke, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah prejele več kot en odstotek glasov. Načrtujemo tudi več posvetovanj s splošno javnostjo in upamo, da se boste aktivno sodelovali tudi vi, spoštovana volivka in volivec!
Proces posvetovanja z državljani začenjamo s spletnim posvetovanjem, katerega namen je ugotoviti, kaj vam je pomembno pri volitvah in pri posameznem volilnem sistemu.
Volilni sistemi
Bistvo vsake demokratične ureditve so svobodne volitve, volilni sistemi pa so pravila, po katerih določimo, kako naj se glasovi volivcev pretvorijo v imena demokratično izvoljenih predstavnikov. Razdelitev mandatov po volitvah je v različnih volilnih sistemih v vsakem primeru odvisna od izida glasovanja, torej od glasov, ki so jih volivci razdelili posameznim kandidatom oziroma listam kandidatov. A uporaba različnih volilnih formul oziroma različnih volilnih sistemov lahko ob enakem volilnem rezultatu pripelje do povsem drugačne razdelitve mandatov.
V svetu sta se skozi zgodovino uveljavila dva temeljna sistema razdelitve mandatov – večinski in proporcionalni volilni sistem, poleg njiju pa poznamo še polproporcionalne ali mešane volilne sisteme. V evropskih državah je proporcionalni volilni sistem pravilo in je uveljavljen v večini držav, med drugim tudi v Sloveniji.
Bistvena razlika med proporcionalnim in večinskim sistemom je, da se mandati pri večinskem dodelijo samo tistim kandidatom, ki so dobili na volitvah večino, pri proporcionalnem pa se približno sorazmerno, v skladu s številom glasov, ki so jih dobili od volivcev, razdelijo med politične subjekte, ki so tekmovali na volitvah. Vsak sistem ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Čisti večinski in čisti proporcionalni sistem sta v praksi bolj izjema kot pravilo. Posamezne države skušajo svoj sistem prilagoditi značilnostim in potrebam družbe, pri tem pa želijo doseči pozitivne učinke obeh prevladujočih volilnih sistemov.
Volilni sistem v Sloveniji
Parlamentarne volitve
Ustava Republike Slovenije glede načina volitev poslancev v 80. členu določa, da ima Slovenija proporcionalni sistem (sistem sorazmernega predstavništva) s štiriodstotnim volilnim pragom in nekaterimi elementi večinskega sistema (na primer ustavno predpisan odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom in tudi način glasovanja, na katerem volimo enega kandidata).
Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot in dve posebni enoti, v katerih izvolijo poslanca narodnih skupnosti. Enote imajo približno po 200.000 volivcev. Vsaka izmed osmih enot je sestavljena iz 11 volilnih okrajev, v katerih se voli 11 poslancev (skupaj 88 poslancev). Volilni enoti narodnih skupnosti sta hkrati tudi volilni okrožji in vsaka v državni zbor prispeva po enega poslanca, ki sta izvoljena po sistemu relativne večine. Skupaj je v državni zbor tako izvoljenih 90 poslancev.
Pri volitvah v državni zbor se poslanski mandati med stranke, ki so presegle volilni prag, najprej delijo na ravni volilnih enot, nato pa še na ravni celotne države. Mandati v volilnih enotah so sorazmerno razdeljeni na podlagi Droopovega količnika, na ravni države pa po D'Hondtovem sistemu. Če štiriodstotni vstopni prag spremenimo v poslanske sedeže, to pomeni, da je izvoljena stranka, ki dobi najmanj štiri poslance.
Volivci svojega predstavnika volijo znotraj 88 volilnih okrajev, kjer se odločajo med posameznimi strankarskimi listami, na katerih nastopajo kandidati, ki jih je praviloma določila politična stranka. Kritiki obstoječega sistema poudarjajo premajhen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom (personalizacija volitev), ki jo sicer zahteva Ustava Republike Slovenije v petem odstavku 80. člena.
Lokalne volitve in volitve evropskih poslancev
Na lokalnih volitvah in pri volitvah evropskih poslancev se v Sloveniji uporablja proporcionalni volilni sistem z možnostjo preferenčnega glasovanja. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov, pri čemer lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred preostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas). Preferenčni glasovi se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov za posameznega kandidata na določeni listi preseže količnik, ki se izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi (relativni preferenčni glas).
Na zadnjih volitvah evropskih poslancev leta 2019 je kar 80 % volivcev, ki so oddali veljaven glas, izkoristilo možnost preferenčnega glasu. Volivci in volivke torej razumejo moč preferenčnega glasu in kako lahko z njim vplivajo na izvolitev izbranega kandidata. Volivci se odločajo za oddajo preferenčnega glasu, čeprav ta ni obvezen.
Referendum o volilnem sistemu leta 1996
V Sloveniji smo o volilnem sistemu že odločali na referendumu. Referendum o volilnem sistemu je bil izveden 8. decembra 1996, volivci pa so imeli na izbiro tri sisteme: večinski, proporcionalni in mešani oziroma kombinirani.
Volivci so glasovali o naslednjih treh sistemih:
- na zahtevo državnega sveta o mešanem volilnem sistemu
- 83.864 ali 14.38 % glasov za
- 237.041 ali 40.64 % glasov proti
- na zahtevo 43.710 volivk in volivcev o večinskem volilnem sistemu
- 259.687 ali 44.52 % glasov za
- 139.384 ali 23.90 % glasov proti
- na zahtevo 30 poslank in poslancev o nekoliko spremenjenem proporcionalnem volilnem sistemu
- 152.784 ali 26.19 % glasov za
- 207.965 ali 35.65 % glasov proti
Čeprav noben predlog ni dobil predpisane večine glasov volivcev, je po skoraj dveh letih ustavno sodišče odločilo, da je bil na referendumu izglasovan predlog za večinski volilni sistem. Kljub temu take spremembe v državnem zboru ni podprlo zadostno število poslancev. Namesto spremembe sistema je bila sprejeta sprememba ustave, s katero je bil izrecno določen proporcionalni sistem z dvema pogojema, to je štiriodstotni volilni prag in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov.
Proporcionalni volilni sistem
Proporcionalni volilni sistem je za parlamentarne volitve uveljavljen v večini držav, tudi v državah Evropske unije, med drugim tudi v Sloveniji.
Proporcionalni volilni sistem izhaja iz načela, da morajo dodeljeni predstavniški mandati ustrezati na volitvah dobljenim glasovom. Mandati morajo biti razdeljeni med kandidate oziroma liste kandidatov tako, da so sorazmerni s podporo, ki so jim jo na volitvah izkazali volivci. To naj bi zagotavljalo, da so različni politični interesi oziroma stranke, ki jih zastopajo, ustrezno predstavljeni v parlamentu. S tega vidika je proporcionalni volilni sistem učinkovito odpravil slabosti večinskega sistema.
Načini, kako doseči proporcionalnost, pa se lahko precej razlikujejo. Skupno jim je le to, da uporabljajo različne, bolj ali manj zapletene matematične formule, kar velja zlasti za proporcionalni sistem, v katerem se glasuje o kandidatnih listah.
-
Prednosti
V proporcionalnem volilnem sistemu je običajno v parlamentu večje število strank, sistem pa praviloma zagotavlja bolj sorazmerno predstavništvo interesov volivcev. Več strank v predstavniških organih pa lahko vodi tudi v bolj razdrobljene strankarske sisteme. V parlament imajo možnost vstopiti tudi manjše stranke, ki so ideološko bolj razpršene. Vlada je nehomogena, v njej se izmenjavajo različna mnenja, nujna je zmožnost sklepanja kompromisov. Odloča s soglasjem, odgovorna je večjemu številu volivcev in tako tudi bolj legitimna.
-
Slabosti
Proporcionalni sistem je lahko vzrok za občasno nestabilne koalicijske vlade in šibkejši položaj parlamenta. Volivci v tem sistemu nimajo nobenega vpliva na sestavo vladne koalicije, ker je sklepanje koalicij v celoti v domeni strank. Za volivca je gotovo največja pomanjkljivost ta, da mu onemogoča glasovanje o posameznih kandidatih, saj se lahko odloča le o strankah, ki so predložile svoje strankarske liste. Volivcu je tako onemogočeno odločanje o tem, katere osebe bodo v njegovem imenu in o njegovih interesih odločale v parlamentu. Takšne volitve niso dovolj personalizirane, vloga volivcev pri dodeljevanju mandatov je majhna, saj volivci v bistvu glasujejo o listah, in ne o kandidatih.
Proporcionalni sistem pogosto povzroča razdrobljenost strankarske arene in nestabilno delovanje parlamenta. Sistem je običajno korigiran z volilnim pragom, ki zagotavlja večjo stabilnost in učinkovitost predstavniškega telesa, saj preprečuje, da v parlament pridejo stranke, ki ne dosežejo določenega volilnega praga. Visoko določen volilni prag namreč manjšim strankam onemogoča vstop v parlament. Po drugi strani pa lahko proporcionalni sistem olajša izvolitev političnih strank z ekstremnimi političnimi nazori.
-
Države, ki uporabljajo proporcionalni volilni sistem
- Nizozemska
- Avstrija
- Španija
- Poljska
- Italija
- Hrvaška
-
Preferenčni glas
Preferenčni glas v proporcionalnem volilnem sistemu zagotavlja večji vpliv volivca na izbiro posameznega kandidata znotraj strankarske liste. Mandati se ne delijo po vrstnem redu kandidatov na listi, ki ga določi politična stranka, ali po relativno največjem deležu prejetih glasov po volilnih okrajih, temveč so na listi znotraj volilne enote izvoljeni kandidati, ki dobijo največje število preferenčnih glasov.
Preferenčno glasovanje volivcem večinoma omogoča izbiro med različnimi kandidati znotraj ene liste, včasih pa celo med kandidati različnih list. Volivec ima lahko enega ali več preferenčnih glasov. Okrepi se torej personalizacija volitev, kar volivcem omogoči vpliv na izbiro konkretnega kandidata.
Tudi v Sloveniji je kar nekaj pobud, da bi se naš proporcionalni volilni sistem dopolnil z možnostjo preferenčnega glasu, ki bi volivcem omogočila večji vpliv na izbiro poslanca.
Večinski volilni sistem
V evropskih državah je večinski volilni sistem izjema, proporcionalni sistem pa pravilo oziroma uveljavljen v veliki večini držav.
Najpomembnejši dejavnik za odločanje v večinskem sistemu je večina glasov volivcev. Večina je lahko absolutna ali relativna. V sistemu absolutne večine je izvoljen kandidat, ki dobi več kot polovico glasov volivcev, v sistemu relativne večine pa kandidat, ki je dobil več glasov od preostalih kandidatov oziroma največ glasov v volilni enoti. Praviloma sistem omogoča volivcem odločanje o posameznih kandidatih.
-
Prednosti
Med glavne prednosti večinskega sistema uvrščamo njegovo enostavnost, preglednost in razumljivost.
Sistem relativne večine praviloma zmanjšuje število političnih strank v državi, saj jih sili k združevanju. To navadno privede do pretežno dvostrankarskega sistema, v katerem se spopadeta dva politična koncepta oziroma programa, zaradi česar se običajno dve stranki izmenjujeta na oblasti.
Za zagovornike večinskega sistema sta najpomembnejša učinkovitost vlade in stabilnost oblasti. Sistem relativne večine zagotavlja močno enostrankarsko in odzivno vlado, ki učinkovito sprejema odločitve. Vlade so pri svojih odločitvah bolj odgovorne volivcem, saj lahko v dvostrankarskem sistemu že majhen zasuk na volitvah povzroči, da pride na oblast opozicija. Zagovorniki dejstvo, da večinski sistem zapostavlja manjše stranke, vidijo kot prednost, saj s tem tudi strankam z ekstremnimi političnimi nazori preprečuje vstop v parlament.
-
Slabosti
Večinski volilni sistem nesorazmerno nagrajuje zmagovito politično stranko in ji pogosto omogoči, da z manjšino volilnih glasov osvoji večino poslanskih sedežev. Bistvena pomanjkljivost večinskega sistema je zato v tem, da ne odraža dejanskega razmerja politične moči v državi, saj favorizira stranko, ki dobi največ glasov. Pomanjkljivost relativne večine se kaže tudi v tem, da izvoljeni kandidat predstavlja le manjšino znotraj volilnega telesa.
Taka nesorazmernost lahko politični stranki, ki je zmagovalka volitev, omogoči, da z manjšino dobljenih glasov osvoji večino mest v parlamentu. Manjše stranke, in s tem manjše skupine volivcev, v večinskem sistemu praktično nimajo možnosti za uspeh na volitvah.
Pogosto se zato večinskemu volilnemu sistemu očita manjša stopnja demokratičnosti in legitimnosti. Opozicija ima v večinskih sistemih manjšo moč, šibkejši je nadzor nad delom vlade, možnosti za izglasovanje nezaupnice vladi pa so minimalne.
-
Primeri držav, ki uporabljajo večinski volilni sistem
- Združene države Amerike,
- Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske,
- Kanada,
- Indija,
- Francija,
- Belorusija,
- Kuba,
- Iran
Mešani oziroma kombinirani volilni sistem
Z uvedbo mešanih oziroma kombiniranih volilnih sistemov poskušajo države najti kombinacijo, ki bi združila pozitivne lastnosti večinskih in proporcionalnih volilnih sistemov. V nekaterih državah poskušajo to reševati z dvojnim glasovanjem, kjer se polovica predstavniškega telesa voli po večinskem, druga polovica pa po proporcionalnem volilnem sistemu. Vendar pa ni nujno, da tak sistem kombinira le pozitivne lastnosti obeh sistemov.
Mešani ali kombinirani volilni (tudi nemški) sistem je eden od sistemov, ki se zadnja leta omenja v Sloveniji. Podpora takšnemu sistemu je bila na referendumu leta 1996 preizkušena na predlog državnega sveta.
Predlog temelji na dveh glasovih vsakega volivca – s prvim glasom bi volivec po večinskem dvokrožnem volilnem sistemu izvolil poslanca iz svojega volilnega okraja, z drugim glasom pa bi po proporcionalnem sistemu izvolil poslanca s strankarske ali nestrankarske liste, kjer bi lahko uveljavil tudi preferenčni glas.
Kandidate na volitvah bi lahko predlagale tudi skupine državljanov (in ne le politične stranke). Izvoljeni poslanci bi v državnem zboru oblikovali poslansko skupino neodvisnih poslancev.
-
Prednosti
Volitve po večinskem modelu bi v Sloveniji zagotovile, da bi vsak izmed 44 volilnih okrajev imel svojega poslanca. S tem bi se odpravila anomalija sistema, kjer določeni deli države ne morejo izvoliti svojega predstavnika. Drugi glas, ki bi ga volivci namenili po proporcionalnem sistemu, pa bi omogočil, da lahko izbirajo stranko, ki bo oblikovala vlado, znotraj njene liste pa bi lahko s preferenčnim glasom izbrali svojega kandidata.
-
Slabosti
Veliko število neodvisnih poslancev v sistem vnaša dodaten element nepredvidljivosti pri sprejemanju zakonov, nestabilno delovanje parlamenta ter šibkost in nestabilnost vsakokratne vlade. Tak volilni sistem je zato precej redek.
-
Primeri držav, ki uporabljajo mešani volilni sistem
- Nemčija
- Nova Zelandija