Ob dnevu slovenske zastave se spominjamo 7. aprila 1848, ko je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko trobojnico na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Slovenska zastava je poleg grba in himne eden od državnih simbolov Republike Slovenije, ki označujejo pripadnost Republiki Sloveniji. V obrambnem resorju je slovenska zastava močno prisotna in zelo spoštovana.

Leonardo in Italijanski generalni sekretariat za obrambo in nacionalno oborožitev sta 31. marca podpisala pogodbo o nakupu in izdelavi letala C-27J Spartan za Slovenijo.

V Sloveniji še nikoli v zgodovini ni bilo vojaške visokošolske ustanove, saj je ni hotela ali dovolila oblast v Beogradu, še prej pa na Dunaju. Ob 30-letnici samostojnosti je v Sloveniji dozorel čas za nove civilno-vojaške odnose v družbi, tudi v vojaškem visokošolskem izobraževanju.

Slovenija je brez dvoma varna država – tako tudi kažejo takšni in drugačni globalni indeksi, ki Slovenijo uvrščajo v vrh najvarnejših in najmirnejših držav. V vrhu najbolj varnih držav najdemo tudi večino članic Nata. Kot se lahko naučimo iz zgodovine, pa bi bilo slednje zmotno enačiti z odsotnostjo groženj, prav tako ne z nekakšno »naravno danostjo« miru in varnosti. Samo pogled k našim zaveznicam, kot so Poljska, Litva, Latvija in Estonija, nam razkrije, kako relativna dobrina je varnost. Pred podobno težko preizkušnjo smo se znašli leta 2015 in to zagotovo ni ne prva kot tudi ne zadnja preizkušnja v slovenski zgodovini. V sodobnem in varnostno kompleksnem svetu so vsi podsistemi družbe med seboj prepleteni. Prav zato si v nadaljevanju članka državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret prizadeva osvetliti poglavitne izzive in priložnosti za razvoj slovenske obrambne politike in obrambnega sistema.

Ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje temeljijo na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja in načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ter na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.

Blago in storitve, ki jih naročajo naročniki na področju obrambe in varnosti, so lahko ključnega pomena za varnost in suverenost držav članic Evropske unije, zato so nakupi blaga in storitev v obrambnem in varnostnem sektorju pogosto občutljivi.

Posebnosti obrambnega področja v sistemu naročanja so priznane vse od ustanovitve Evropske unije v obliki odstopanja od pravil, določenih v 346. členu PDEU , in sicer v primerih, kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov države članice Evropske unije (t. i. zaupna naročila).

Z julijsko napotitvijo kandidatov na Temeljno vojaško strokovno usposabljanje (TVSU) uvajamo nov koncept enotnega usposabljanja za vstop v Slovensko vojsko (SV) na podlagi prostovoljnega služenja vojaškega roka (PSVR). Prva napotitev kandidatov na TVSU po novem konceptu bo 5. julija 2021.

Delo minulega leta je v veliki meri zaznamovala epidemija in boj zoper covid-19. Vse sile so bile usmerjene v zajezitev širjenja virusa, pri tem sta pomembno vlogo odigrali Civilna zaščita ter številni prostovoljci in Slovenska vojska.

Spletni portal Global Firepower je tudi letos objavil svojo lestvico držav, razvrščenih glede na njihovo vojaško moč. Z vpogledom v njihove razvrstitve želimo preveriti, katere države so najmočnejše na tem področju, kam je uvrščena Slovenija v primerjavi z drugimi državami, kako so uvrščene naše sosede in kaj to pomeni za Slovenijo.

Ustavno sodišče danes začenja z odločanjem o ustavnosti Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026 (v nadaljevanju: ZZSISV). Državni zbor je zakon, ki zagotavlja sredstva za investicije do leta 2026, sprejel 20. novembra 2020, še prej pa je konec oktobra odločil, da posvetovalni referendum o omenjenem zakonu ni ustaven. Predlagatelji posvetovalnega referenduma so na Ustavno sodišče RS podali pobudo za presojo ustavnosti samega zakona, o čemer bo US začelo odločati danes.
Za operativno delovanje Slovenske vojske je izrednega pomena, da ZZSISV čim hitreje stopi v veljavo. Temeljni cilj zakona je namreč zagotovitev finančnih sredstev za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti in posledično za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske Republike Slovenije.
Ministrstvo za obrambo je zato na Inštitut za ustavno pravo naslovilo prošnjo za pripravo pravnega mnenja, ki naj odgovori na vprašanje, ali je razpis referenduma o navedenem zakonu dopusten v skladu z Ustavo Republike Slovenije.
Pravno mnenje sta izdelala prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Igor Kaučič. Iz zapisanega izhaja, da so pri ZZSISV izpolnjeni vsi trije pogoji iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon ni dopusten.
V obrazložitvi neustavnosti posvetovalnega referenduma Avbelj in Kaučič še navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.

Štiri slovenska visokotehnološka podjetja so z Ministrstvom za obrambo razvila brezpilotno letalo za potrebe slovenske mornarice. Novembra so ga predstavili pripadnikom Slovenske vojske. Tako imenovani Galeb je sposoben vzletati in pristajati na večnamenski ladji Slovenske vojske Triglav ter zagotavljati kakovostno sliko v živo in podatke o opazovanem objektu z oddaljenosti do 30 kilometrov, hkrati pa je odporen na vremenske vplive in morsko vodo. Letalo Galeb bo v testno uporabo predano Slovenski vojski, ki bo zagotovila nepogrešljive povratne informacije, nujne za nadaljnji razvoj.

O sodobnem varnostnem okolju in mednarodnih zavezah se veliko govori, še več se o tem ugiba. Zato je izredno pomembno, da se te stvari pravilno umesti v širši mednarodni kontekst, v katerem deluje Republika Slovenija – kako na Ministrstvu za obrambo razumemo mednarodne zaveze in našo vlogo v zavezništvu, vključno z možnostjo sodelovanja Slovenske vojske v celotnem spektru operacij, in prav tako, da se osvetli naš pogled na širše varnostno okolje, ki nas obdaja.

Tokrat prvič, z dovoljenjem vseh zaveznic, objavljamo dokument Natovo obrambno načrtovanje – Pregled zmogljivosti Slovenije 2019/2020. Gre za analitični dokument o stanju obrambnega sistema, ki ga Nato periodično pripravi na osnovi obsežnega vprašalnika in dvostranskega posvetovanja z vsako državo članico. V povzetku pregleda so strnjene ključne ugotovitve širše analize obrambnih zmogljivosti Slovenije za obdobje 2019/2020.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 (objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 175/20, z dne 27. novembra 2020) ima vsega osem členov in zagotovo velja za enega najkrajših zakonov na področju nacionalne varnosti v slovenskem zakonodajnem prostoru, spodbuja pa politične in javne razprave, ki so po dolžini in razgretosti obratno sorazmerne z njegovo dolžino.

Vsaka vojska se mora premikati, pa naj bodo njene enote bolj ali manj manevrskega ali teritorialnega značaja. Vprašanje je, kako se premikati, in če ne peš, katera in kakšna prevozna sredstva bi bila primerna. Mobilnejša je vojska, več vojaškega manevra je sposobna in če so mobilna sredstva, gledano z vojaškimi očmi, kakovostna ter ustrezna, lahko govorimo o večji sposobnosti bojnega manevra.

Eden od večjih izzivov, s katerimi se spoprijemajo politični in vojaški strategi pri opredeljevanju varnostnih in obrambnih politik ter strategij, je vprašanje narave prihodnje vojne in značilnosti prihodnjega vojskovanja. Razumevanje prihodnjega vojskovanja neposredno vpliva na opredelitev prihodnje vloge in nalog vojske ter z njimi povezanimi zmogljivostmi. Danes načrtujemo razvoj vojske za prihodnje dolgoročno obdobje, zato moramo oceniti, na kakšen način bo podpirala nacionalne interese – kako se bo vojskovala in kako se bo vojskoval tisti, ki jih bo ogrožal.