Gre za večnamensko vojaško taktično transportno letalo, ki lahko leti v najzahtevnejših taktičnih ter vremenskih razmerah. Spartan bo omogočil vzpostavitev letalske dvonamenske nacionalne zmogljivosti ter tako Slovenski vojski samostojnost in neodvisnost delovanja. Hkrati bo uporaben tudi za opravljanje nalog v sistemu zaščite in reševanja. Brez dvoma gre za izjemno pridobitev, ki v Slovenijo prinaša najsodobnejšo vojaško tehnologijo ter možnost za razvoj slovenskega vojaškega letalstva in letalske stroke.

Posadka, pilotska kabina in tovorni prostor

Standardna posadka spartana so pilot, sopilot in skrbnik tovora. Slednji opravlja vse naloge, povezane s prevozom tovora, prerazporeditvijo prtljažnega prostora, vkrcanjem in izkrcanjem tovora ter odmetavanjem. Pilotska kabina letala je prostorna in ergonomsko lepo oblikovana. Centralni del je sestavljen iz petih večnamenskih zaslonov, v osrednjem panelu pa so radionavigacijske naprave in sistem za nadzor delovanja motorjev. Krmarjenje letala zagotavljata klasična krmilna volana. Poleg sedežev za pilota je v pilotski kabini vgrajen tudi sedež za dodatnega člana posadke. Glavni dostop za posadko je skozi dostopna vrata, ki so na levi strani trupa letala, v sprednjem delu tovornega prostora. Pilotska kabina ima vgrajenih 16 oken, kar pilotoma omogoča izjemno preglednost v okolici letala. Tovorni del je dolg 11,43 metra, širok 2,45 metra in visok 2,25 metra. Zaradi valjaste oblike trupa je prostor v tovornem delu sicer širok 3,33 metra, v višino pa meri 2,6 metra. Skupna prostornina tovornega prostora je 75 kubičnih metrov, osnovnega pa 61,5 kubičnega metra. V prostoru za tovor je osem oken, po tri na vsaki strani trupa in po eno na dvojih vratih za padalce. Ta vrata se odpirajo navznoter in navzgor ter so v zadnjem delu na obeh straneh trupa. Za nalaganje tovora ima letalo v repu vgrajena dvižna vrata in nakladalno rampo, ki se odpira navzdol in jo upravlja skrbnik tovora.

Sodobna pilotska kabina

Letalo lahko prevaža standardne palete 463L, kot na primer HCU-6E (dolžine 2,75 metra, širine 2,24 metra in višine 2,11 metra) in HCU-12E. Poleg tega lahko na letalo naložimo različna vozila, ki jih uporablja Slovenska vojska, in celo helikopter Bell 206 Jetranger. Za odmetavanje tovora lahko ponese devet ton oziroma do šest svežnjev A-22 CDS oziroma dve standardni paleti HCU-6E. V tovornem prostoru je vgrajenih 28 zložljivih sedežev širine 50,8 centimetra. Poleg tega lahko dodamo še 12 + 6 sedežev. Skupno lahko pelje 46 vojakov ali padalcev. V konfiguraciji za medicinsko evakuacijo lahko prepelje do 36 nosil (Stanag 2040) in šest spremljevalcev oziroma sorazmerno manj, če v letalu prevažajo kritične ali infekcijske bolnike.

Za primer nevarnosti je letalo opremljeno z zasilnimi izhodi. En zasilni izhod je na stropu pilotske kabine, trije pa so v tovornem prostoru, in sicer dva na stropu in en na desni strani spredaj, kjer je stranišče. Vse zasilne izhode je mogoče odpreti z obeh strani.

Struktura letala

Struktura letala je v osnovi kovinska, gibljivi deli kril, vrata in nekatere predelne stene pa so iz kovinsko-kompozitne sendvič konstrukcije. Del spodnjega okrova motorja je iz kompozita ogljikovih vlaken, del nenosilnih kosov, kot so nos letala, stožec repnega dela trupa in različna ohišja, pa so iz kompozita steklenih vlaken. Pogled v trup še neizdelanega letala je razkril, da je debelina pločevine, uporabljene na trupu letala, od slaba dva milimetra do štiri milimetre na mestu pritrditve krila. Letalo je opremljeno s tako imenovanimi zavihki (angl. winglets), ki zmanjšujejo zračni upor in povečujejo učinkovitost letala. Največja obremenitev tal je 2000 kg/m2, kar je enako kot na letalu C-130, to pa uporabnikom omogoča neposredno prelaganje palet z enega letala na drugo. Na rampo tovornih vrat lahko naložijo 1000 kg/m2, kar dodatno poveča možnost prevoza tovora. Za pomoč pri nakladanju tovora je letalo opremljeno z vitlom.

Pristajalno podvozje

Glavno pristajalno podvozje je vgrajeno na trup in je uvlačljivo. Ima štiri gume, in sicer na vsaki strani po dve, ki sta vgrajeni zaporedno. Glavni pristajalni podvozji omogočata uravnavanje letala po prečni smeri. Nosno kolo ima dve vzporedno vgrajeni gumi. Hidravlika v nosni nogi letalu omogoča dvig nosu za 4,3 stopinje, kar pomeni, da se zadnji del trupa spusti na višino pol metra nad terenom in tako olajša natovarjanje oziroma raztovarjanje tovora.

Vzdrževanje

Koncept vzdrževanja letala C-27J je bil razvit v skladu z bogatimi izkušnjami, ki jih je Leonardo pridobil v letih operacij z letaloma G222 in C-27A/-J. V grobem se deli na linijsko in bazno vzdrževanje, ki sta natančno predpisani. Linijsko vzdrževanje obsega dnevne preglede, diagnostiko, zamenjavo in popravilo preprostejših delov letala in obdelavo računalniških podatkov, bazno vzdrževanje pa načrtovane preglede, vzdrževanje motorja, pristajalnega podvozja, baterij, sistema zaščite pred zaledenitvijo, varnostne opreme ter popravila konstrukcije oziroma strukture letala. Pregledi oziroma vzdrževanje se izvajajo glede na pretečen čas, število ur letenja ali število ciklov. Pregledi na prvi stopnji potekajo na 24 oziroma 72 ur (dnevni pregled) ter na 12 mesecev oziroma 750 ur (višja stopnja linijskega vzdrževanja), na drugi stopnji pa na 24 mesecev oziroma 1500 ur (pregled A), 48 mesecev oziroma 3000 ur (pregled B) in 96 mesecev oziroma 6000 ur (pregled C). Leonardo bo za prvo leto zagotavljal ekipo svojih strokovnjakov za vzdrževanje spartana na letališču v Cerkljah ob Krki. V podporo slovenskim inženirjem in tehnikom bodo tako trije specialisti za avioniko, mehaniko in motorje. Poleg njih bo v cerkljanski vojaški letalski bazi dve leti na voljo tudi predstavnik proizvajalca Leonardo, ki jim bo omogočal dodatno tehnično pomoč.

Avtor: Borut Podgoršek, december 2023