Osrednje vadišče Slovenske vojske Poček (OSVAD Postojna) je namenjeno usposabljanju vseh enot in poveljstev SV, saj je to največje vadišče, ki edino omogoča izvajanje bojnih streljanj s tankovskim in artilerijskim orožjem, streljanja na zemeljske cilje s protiletalskimi topovi ter taktičnega bojnega streljanja čete in bataljona. Glede na dejavnosti, ki potekajo na vadišču, so negativni vplivi na okolje pričakovani.

Opravljene številne raziskave

Prvi pomembnejši ukrep glede varovanja okolja je bil izveden že sredi leta 1997, ko je Ministrstvo za obrambo v okviru poročila o presoji vplivov na okolje naročilo pri Inštitutu za raziskovanje krasa raziskavo vpliva teh aktivnosti na okolje.
Sledile so nadaljnje raziskave. Leta 2006 je družba ERICo, d. o. o., izvedla raziskavo določitve vpliva vojaškega poligona Poček na okolje kot modelno študijo za varovanje in sanacijo okolja na območjih delovanja SV. Leta 2008 je Nacionalni inštitut za biologijo izvedel naravovarstveno ovrednotenje izbranih vojaških območij v Sloveniji in pripravil primerjalno študijo z referenčnimi območji. Leta 2009 je družba ERICo, d. o. o., izvedla raziskavo o pehotnih streliščih kot dejavniku tveganja za okolje s poudarkom na ekološki sanaciji pehotnega strelišča na vojaškem poligonu Poček. Družba Aquarius, d. o. o., je leta 2010 pripravila strokovne podlage s področja varstva okolja za Državni prostorski načrt (DPN) OSVAD Postojna.

Od leta 2015 do 2019 je potekal monitoring po Uredbi o DPN za OSVAD Postojna. Monitoringe za posamezna področja so izvedli samo pooblaščeni izvajalci v Republiki Sloveniji z ustreznimi pooblastili (MOP), akreditacijami in referencami. Monitoring je vključeval raziskave po posameznih okoljskih sestavinah, rastlinstvu in živalstvu (npr. raziskave tal, vode, zraka, hrupa, divjadi, plazilcev, dvoživk, hroščev, metuljev, ptic, sesalcev in gozda). Ugotovljeno je, da so vojaška območja zelo primerna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Slovenija je s članicami EU primerljiva glede sožitja med vojsko in naravo ter na dobri skupni razvojni poti.
Monitoring okolja, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, je pomemben za spremljanje vpliva SV na okolje in zaradi posredovanja elementov za zaščito okolja pred delovanjem SV. Pomembno vlogo pa ima tudi zaradi izločanja drugih vplivov, ki bi bili lahko pripisani SV, pa so nastali zaradi različnih deležnikov na tem območju.

Slovenska vojska sprejela vrsto ukrepov s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje

Rezultati vseh zgoraj naštetih raziskav so pomenili in še pomenijo izhodišče za nadaljnje delovanje. SV je sprejela vrsto ukrepov, s katerimi bo zmanjšala negativne vplive na okolje zaradi izvajanja bojnih in drugih streljanj na OSVAD Postojna, in sicer streljanje v natančno določene in prej pripravljene rajone ciljev (določeno z DPN OSVAD), dosledno odstranjevanje ter varno in ekološko uničenje vseh elementov streliva in ostankov bojnega streljanja, čim večja uporaba manevrskega, šolskega in vadbenega streliva in sodobnih trenažnih ter simulacijskih sistemov, tudi za orožja večjih kalibrov (trenažer za protioklepne rakete RGW in Spike, trenažer za oborožitveno postajo 40 in 12,7 mm), postavitev sodobnih strelišč (npr. posodobitev strelišča Bač za streljanje z večjimi kalibri), čim večja uporaba sobnih strelišč za streljanje s pehotnim orožjem (že zgrajeno strelišče v Vipavi in Kranju), gradnja parkirišč in sodobnih perišč za terenska in oklepna vozila.

V dokumentih za varstvo okolja v enotah SV in Elaboratu OSVAD so predpisani okoljski ukrepi, med drugim ukrepi za zaščito tal med terenskim usposabljanjem. Zagotavljamo ustrezno vzdrževanje voznega parka in mehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi, akumulatorji ter gumami). Pretakanje goriva ni dovoljeno. Pod vojaška vozila, ki dalj časa stojijo na neutrjenih površinah, podstavljamo nepropustne lovilne posode, da se prepreči onesnaženje tal in vode z olji in naftnimi derivati zaradi morebitne netesnosti vozil. Predpisani so tudi ukrepi za primere razlitij olj in goriv ali drugih nevarnih in škodljivih snovi (premestitev kontaminiranih zemljin na za to ustrezne lokacije).

Sanacije kontaminiranih zemljišč, ki so nastala zaradi izvajanja dejavnosti SV, bodo izvedene postopoma po posameznih lokacijah glede na točkovni vir onesnaženja pred izvedbo posamezne načrtovane ureditve.

Ekološka zavest pripadnikov SV se stalno povečuje

Da bi povečali ekološko zavest pripadnikov SV in preostalih gostujočih enot na OSVAD, je SV na temo varstva okolja pripravila zloženko v slovenskem in angleškem jeziku. Zloženka se navadno deli vadečim na vseh večjih vajah na OSVAD. Ugotavljamo, da se ekološka zavest pripadnikov SV na vseh ravneh vodenja in poveljevanja povečuje.

VU XIII.r. mag. Marjana Trontelj
VU za varstvo okolja in varstvo narave GŠSV