Predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

Zakaj smo na Ministrstvu za kulturo pristopili k pripravi predloga novega zakona

Na Ministrstvu za kulturo smo k pripravi predloga Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU) pristopili zaradi dejstva, da je veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO) iz leta 1974 zastarel in pomanjkljiv. ZIPO ne določa natančnih pogojev ali meril za pridobitev dodatka k pokojnini za dosežke na področju umetnosti. V drugem odstavku 1. člena namreč določa le, da se šteje, »da imajo posebne zasluge [...] osebe, ki so s svojimi ustvarjalnim delom dosegle izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti če so za svoje dosežke prejele najvišja priznanja v Republiki Sloveniji oziroma v SFRJ ali visoka mednarodna priznanja.«

Torej po starem zakonu vlada ugotavlja obstoj izjemnih dosežkov oziroma vrhunskih stvaritev brez natančno opredeljenih meril. To pomeni, da je priznanje in odmera višje starostne pokojnine po ZIPO lahko v določeni meri rezultat subjektivne presoje.

Računsko sodišče je v Revizijskem poročilu z dne 7. decembra 2010 ocenilo, da »pravne podlage, ki urejajo sistem izjemnih pokojnin, ne zagotavljajo enakopravne obravnave vlog oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju. Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, za presojo upravičenosti posameznikov do priznanja in odmere izjemne pokojnine uporablja nedoločne pravne pojme, ki so tako nedorečeni, da omogočajo arbitrarno odločanje o pravici posameznika, hkrati pa o dodelitvi izjemne pokojnine odloča Vlada Republike Slovenije po prostem preudarku, kar tveganje za neenako obravnavo še povečuje.«

V priporočilih omenjenega Revizijskega poročila Računsko sodišče Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za šolstvo in šport ter Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo priporoča še, naj čim prej sprejmejo odločitev o predlogu novega zakona s področja izjemnih pokojnin oziroma pristopijo k spremembam obstoječega sistema priznanj in odmere izjemnih pokojnin. 

Poleg tega Računsko sodišče posameznim revidirancem podaja še ločena priporočila, med njimi v trenutku, ko je ministrstvo pripravilo predlog nove zakonodajne podlage, izstopa priporočilo, naj Ministrstvo za kulturo pri obravnavi vlog morebitnih prejemnikov izjemne pokojnine poenoti postopek, po katerem obravnava tiste posameznike, ki po presoji ministrstva ne izpolnjujejo pogojev ali ne dosegajo kriterijev za dodelitev izjemne pokojnine.

Zato je bilo nujno, da Ministrstvo za kulturo po več desetletjih postopke na področju umetnosti uredi tako, da bodo imeli jasno določene kriterije ter pravila.

Zaradi vseh teh dejstev smo na Ministrstvu za kulturo pripravili predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), ki sta ga potrdila vlada in državni zbor. V njem so merila in drugi pogoji pridobitve dodatka k pokojnini natančno določeni. 

Odgovori na pogosta vprašanja

Kdo bo po novem zakonu upravičen do dodatka?

Po novem zakonu bodo pravico do dodatka lahko pridobili državljani Republike Slovenije, in sicer izključno:

• upokojenci, prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo (100 odstotkov dodatka). Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta največ dva umetnika na leto.
• upokojenci, prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg tega prejeli še vsaj eno od najvišjih nacionalnih nagrad, navedenih v Prilogi I zakona ali eno od najbolj priznanih nagrad, ki se podeljujejo v mednarodnem prostoru (50 odstotkov dodatka)
• upokojenci, prejemniki odlikovanja Republike Slovenije na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije), pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da je bilo to podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno od najvišjih nacionalnih nagrad, navedenih v Prilogi I zakona ali eno od najbolj priznanih nagrad, ki se podeljujejo v mednarodnem prostoru (50 odstotkov dodatka).

Kakšna bo po novem zakonu višina dodatka k pokojnini, kaj pomenijo različni odstotki?

Višina dodatka je odvisna od razlike med pokojnino (starostno ali invalidsko), ki jo upravičenec do dodatka že prejema in zneskom starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let delovne dobe, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

Dodatek se odmeri v višini 50 ali 100 odstotkov, in sicer glede na prejeta priznanja ali nagrade: 

• prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo se odmeri dodatek v višini 100 odstotkov;
• prejemnikom nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg te prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge I tega zakona ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, se odmeri dodatek v višini 50 odstotkov;
• prejemnikom odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da jim je bilo to podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge I tega zakona ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, se odmeri dodatek v višini 50 odstotkov osnove.

Kakšna je formula za izračun višine dodatka?

Izračun osnove za odmero dodatka po prvem odstavku 4. člena ZDPIDU se opravi po formuli: 

(starostna pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe) – (znesek starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema posamezni upravičenec) = osnova za odmero dodatka

Znesek starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se izračuna tako, da se znesek najvišje pokojninske osnove, ki ga za posamezno koledarsko leto s sklepom določi Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), pomnoži z odmernim odstotkom za pokojninsko dobo 40 let (63,50 odstotka). Najvišja pokojninska osnova za pokojnine, odmerjene  od 1. januarja 2025 (sklep z dne 27. marca 2025, objavljen v Uradnem listu RS št. 22/25 dne 4. aprila 2025) znaša 4879,80 evra, odmerjen znesek pokojnine pa 3098,48 evra.

Od odmerjenega zneska pokojnine za 40 let pokojninske dobe, izračunanega na zgoraj opisan način, se nato odšteje znesek pokojnine, ki jo upravičenec prejme v mesecu, v katerem je vložil predlog za priznanje pravice do dodatka. Ta razlika torej predstavlja osnovo za odmero dodatka posameznemu upravičencu po prvem odstavku 4. člena ZDPIDU. 

Od tako ugotovljene oziroma določene osnove, se na podlagi drugega odstavka 4. člena ZDPIDU nato odmeri dodatek in sicer v višini bodisi 50 bodisi 100 odstotkov, glede na prejeta priznanja oziroma nagrade, naštete v Prilogi I ZDPIDU.

Kako so dodatki k pokojninam urejeni na področju športa?

Področje športa je že leta 2017 uredil Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ). Ta zakon je bil leta 2021 noveliran s skoraj soglasno podporo vseh poslancev državnega zbora in takrat nihče ni postavil pod vprašaj izplačila dodatkov k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa.

Ali se bo po novem zakonu pravica do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti lahko dedovala?

Ne. ZDPIDU ne predvideva prenosa pravice na vdovce ali družinske člane, kakor to omogoča stari ZIPO.

Ali bo po novem zakonu dodatek k pokojnini lahko prejela oseba, ki je bila pravnomočno obsojena?

Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZDPIDU se pravica do dodatka ne prizna osebi, ki je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za naklepno kaznivo dejanje, ki je daljša od šestih mesecev, pa ji obsodba še ni bila izbrisana.

Kako se bo dodatek izplačeval?

Predlog novega zakona predvideva, da se bo dodatek izplačeval v mesečnih zneskih skupaj s pokojnino ter se usklajeval enako kot pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

Kako se dodatek financira?

Dodatki k pokojnini se izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije in ne neposredno iz tako imenovane pokojninske blagajne (vplačanih prispevkov) ZPIZ. Vir financiranja se z novim zakonom ne spreminja, saj je isti vir financiranja določen tudi po zakonu iz leta 1974.

Koliko je upravičencev do izjemne pokojnine; kdo so?

Izjemne pokojnine po trenutno veljavnem zakonu (ZIPO) prejema 83 oseb, med njimi so tudi vdovci in družinski člani, ki so po 2. členu ZIPO prav tako upravičenci.

Ker trenutno veljavni zakon ne predvideva javne evidence, seznam prejemnikov ni dostopen javnosti.

Po novem zakonu (ZDPIDU) pravice do dodatka ni mogoče prenašati na vdovce ali druge družinske člane. ZDPIDU pa predvideva javno evidenco upravičencev.

Koliko oseb bo v primeru uveljavitve novega zakona upravičenih do izjemnih pokojnin ali dodatka k pokojnini?

V letu 2024 je izjemno odmerjene pokojnine na podlagi veljavnega zakona ZIPO prejemalo 83 oseb. Na Ministrstvu za kulturo ocenjujemo, da bo skupno število prejemnikov izjemnih pokojnin in dodatkov k pokojnini v primeru uveljavitve novega zakona okrog 100, saj se bo pravico do dodatka k pokojnini predvidoma priznalo največ štirim (4) dodatnim upravičencem letno.

Kakšen strošek bodo dodatki k pokojnini po novem pomenili za državo?

Po novem zakonu ZDPIDU bodo vsako leto predvidoma največ štirje (4) novi upravičenci, saj Zakon o Prešernovi nagradi predvideva podelitev največ dveh Prešernovih nagrad za življenjsko delo vsako leto. Poleg tega na Ministrstvu za kulturo ocenjujemo, da bosta vsako leto največ dva (2) prejemnika nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja, ki sta v svoji karieri prejela še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge I ZDPIDU ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, dosegla upokojitveno starost. To pomeni, da bosta vsako leto predvidoma dva (2) nova upravičenca lahko uveljavljala pravico do 100 odstotkov odmere dodatka in predvidoma dva (2) nova upravičenca pravico do 50 odstotkov odmere dodatka. 

Na podlagi predpostavke, da z najvišjimi priznanji nagrajeni umetniki prejemajo pokojnino, ki je vsaj za petino višja od povprečne letne pokojnine, je izračun dodatnega letnega stroška za državno blagajno sledeč:

3055,21 evra (=starostna pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe za leto 2024) – 1344,86 evra (120 odstotkov povprečne pokojnine iz leta 2024) = 1710,35 evra (= znesek osnove za odmero dodatka)

Dodatni mesečni strošek za državno blagajno:

2 x 100 odstotkov osnove za odmero dodatka + 2 x 50 odstotkov osnove za odmero dodatka = 5131,03 evra

Dodatni strošek za državno blagajno na letni ravni: 61.572,45 evra.

Kaj se trenutno dogaja z novim predlaganim zakonom in skozi katere postopke je šel doslej?

Predlog novega Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je bil po javni obravnavi in medresorskem usklajevanju poslan v Državni zbor 20. septembra 2024. Nato so poslanske skupine podale predloge amandmajev in Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino mnenje. Predlog zakona je nato prestal še drugo obravnavo v Državnem zboru in bil na 26. redni seji Državnega zbora 19. decembra 2024 v okviru tretje obravnave v celoti sprejet.

Besedilo predloga zakona je bilo nato posredovano Državnemu svetu, ki je na seji 23. 1decembra 2024 izglasoval veto (zahtevo za ponovno odločanje).

Predlog zakona je nato ponovno potoval v Državni zbor, in sicer na Odbor za kulturo, ki je 16. januarja 2025 podal mnenje, da je zakon ustrezen. 

Na svoji 27. seji 30. januarja 2025 je Državni zbor zakon sprejel.

Nato je poslanska skupina Slovenska demoktratska stranka (SDS) 6. februarja 2025 pri predsednici Državnega zbora vložila pobudo za zakonodajni referendum. Slednja je za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma razglasila rok od vključno 20. februarja do vključno 26. marca 2024.

V predpisanem roku je predlagatelj zahteve zbral dovolj veliko število podpisov.

Državni zbor je sprejel odlok o razpisu zakonodajnega referenduma, ki bo potekal v nedeljo, 11. maja 2025.

Na spletni strani Državnega zbora lahko spremljate več o zakonodajnem postopku predloga ZDPIDU.