Dogodki
Uvodna konferenca Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D)
Na Brdu pri Kranju je 12.aprila 2023 potekala uvodna konferenca projekta »Zeleni slovenski lokaicjski okvir (SLO4D)«, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, pri njegovi izvedbi pa sodelujejo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija Republike Slovenije za vode in Agencija Republike Slovenije za okolje. Projekt je del izjemno obsežnega načrta za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave v Sloveniji. Digitalizacija podatkov s področja prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave, njihova povezljivost, preglednost in uporabniška prijaznost, pa so ključni cilji tega projekta, ki je del nacionalnega programa reform in naložb, ki bo financiran z naslova evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Da bi dosegli skrbno začrtane trajnostne cilje, je Geodetska uprava Republike Slovenije skupaj s partnerji v sklopu uvodne konference, naznanila začetek izvajanja projekta SLO4D, ki ponuja nove priložnosti za trajnostno upravljanje s prostorom, doseganje podnebnih ciljev in ohranjanje biotske raznovrstnosti ob pomoči digitalne geolokacije, povezanih sistemov, pametne infrastrukture in digitalne tehnologije.
V uvodnem delu je preko 200 udeležencev nagovoril Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, ki je poudaril pomen lociranih in povezanih državnih podatkov in sistemov za sprejemanje hitrih in učinkovitih odločitev tudi v primerih, ko gre za naravne katastrofe, kot je bil na današnji dan pred 25. leti v Bovcu. Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je izpostavila pomen odpiranja podatkov za uporabnike ter nepremičninske in prostorske podatke uvrstila med zgleden primer dobre prakse na državnem nivoju. V uvodu pa je zbrane nagovoril še direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, mag. Josip Mihalic, ki je izpostavil, da je SLO4D največji digitalni projekt znotraj Načrta za okrevanje in odpornost. Generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije, pa je poudaril da projekt predstavlja pomemben korak na področju digitalizacije prostora in okolja v Sloveniji, s pomočjo katerega bomo dosegli boljše in učinkovitejše upravljanje s prostorom in okoljem, obenem pa pomembno prispevali k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora.
V nadaljevanju so direktorji vseh sodelujočih institucij poudarili pomembnost učinkovitega zelenega prehoda, ki ne more biti brez digitalnega prehoda. Prav uspešna digitalna preobrazba je namreč pomembna podpora pametnemu načrtovanju in uresničevanju zelenega prehoda. Naša prihodnost bo digitalna o tem ni nobenega dvoma, vendar se moramo prizadevati da bo prihodnost hkrati tudi zelena in predvsem, da v osrednje mesto postavimo človeka, posameznika. Georgie Bangijev iz Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor je izpostavil pomen prostora in krožno gospodarjenje z lokacijo, mag. Tanja Bolte direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je izpostavila pomen vzpostavitve sistema za podporo predhodnim postopkom, postopkom presoj vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih soglasij ter povezava z eGraditvijo in ePlanom ter monitoringi ARSO. O pomeni digitalizacije na področju voda je govorila direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode mag. Neža Kodre ter o digitalizaciji na področju monitoringa okolja in narave mag. Joško Knez direktor Agencije Republike Slovenije za okolje. Namestnica generalnega direktorja Geodetske uprave mag. Erna Flogie Dolinar pa je poudarila, da odgovor na izzive sodobnega digitalnega sveta predstavlja kakovostna geolokacija, ki omogoča povezovanje tudi v virtualnem svetu. Ključna inovativnost razmišljanja o podatkih z geolokacijo pa, da jih je treba obravnavati kot digitalno valuto.
V tretjem delu konference je dr. Anka Lisec iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo predstavila razvojne izzive in pomen geoprostorske podatkovne infrastrukture v luči povezovanja podatkov in procesov za katere je ključna lokacija t.i. geoprostorski podatki. V nadaljevanju je dr. Klemen Medved izpostavil, da je osnovni standard za povezovanje vse prostorske podatkovne infrastrukture predstavlja državni referenčni koordinatni sistem, ki mora biti v skladu z INSPIRE direktivami enostavno povezljiv z evropskim referenčnim koordinatnim sistemom. Samo kakovosten državni geodetski referenčni sistem lahko zadosti potrebam vseh, ki imajo opravka s prostorskimi podatki in georeferenciranjem v kakršni koli obliki. Sledilo je predavanje Tomaža Grilja, iz Ministrstvo za naravne vire in prostor, Primoža Kogovška iz Agencija RS za okolje, Petera Kolenka iz Direkcija RS za vode na temo horizontalnega digitalnega povezavanja vsebin prostora, okolja, voda in narave, ki bo omogočilo pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom. Ob koncu sta mag. Matej Sotlar in dr. Andreja Švab Lenarčič iz Geodetska uprava Republike Slovenije predstavila digitalno povezovanje infrastrukture.
Organizatorji so poudarili, da SLO4D predstavlja 4D-harmonijo. Celoto, ki med seboj učinkovito povezuje tako štiri ključne dimenzije geolokacije kot tudi elemente prostora, okolja, narave in vode ter je digitalno povezana. Vsaka sprejeta odločitev je premišljena in sledi trajnostni viziji prihodnosti. »To ni le vizija. Je cilj, ki ga bomo uresničili skupaj« so zaključili.
Ob koncu uvodne konference je sledila zahvala vsem, ki so pripomogli, da je bil vsebina projekta prepoznana kot ključna za prihodnji razvoj Slovenije, vsem govorcem, izjemnemu organizacijskemu odboru in projektni pisarni za vrhunsko izvedbo ter napovedali naslednje snidenje v letu 2024 ob Dnevu Zemlje.
Zapisala: mag. Erna Flogie Dolinar
Slavnostna akademija ob 80-letnici geodetske službe v Sloveniji
Če Zemlja ni popolna krogla, kakšna je potem njena oblika? Najboljši približek našega planeta lahko opišemo z geoidom; in kot je to razgibana ploskev, je razgiban tudi razvoj geodetske službe v Sloveniji, ki z letošnjim posebnim jubilejem označuje osem desetletij življenjskih izkušenj, spominov in modrosti. Že davnega 20. januarja 1944 so se pojavili prvi obrisi lastne slovenske geodetske službe in uresničevati so se pričele dolgoletne želje slovenskih geodetov.
Slavnostna akademija ob 80-letnici geodetske službe v Sloveniji je bila v sredo, 3. aprila 2024, v Narodni galeriji v Ljubljani.
Članki
Članek iz časopisa Delo, 26.4.2024: Zemlja ni popolna krogla - 80 let geodetske službe na slovenskih tleh
52. Geodetski dan
Geodetski dan z naslovom Geodezija -> Lokacija -> Informacija je potekal 8. in 9. oktobra 2024 v Mariboru v Hotelu Habakuk. Na Geodetskem dnevu je bila za namen promocije stojnica v sklopu projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D). Na stojnici so udeleženci Geodetskega dne lahko prevzeli promocijski material projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir: predstavitveno brošuro projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir, USB ključke in blokce. Prav tako so udeleženci lahko prevzeli promocijski material projekta Skupne infrastrukture za prostorske informacije v projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir – načrtovanje, vzpostavitev in upravljanje: predstavitveno brošuro GEO Slovenija, kemične svinčnike, USB ključke, bloke in vrečko.
Stojnica | Avtor: Geodetska uprava
Povezave
2. konferenca projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir
Na Brdu pri Kranju je v sredo, 20. novembra 2024, potekala 2. konferenca projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) z naslovom 4D povezana SLOvenija – narava povezuje.
Konferenca predstavlja naslednji mejnik v razvoju enega ključnih projektov v Sloveniji, ki povezuje digitalni in zeleni prehod ter s tem Slovenijo postavlja na zemljevid najnaprednejših in inovativnih držav v pametnem upravljanju s prostorom, nepremičninami, vodami, naravo in okoljem.
Na uvodni konferenci aprila 2023 smo v ospredje postavili štiri ključne dimenzije geolokacije in napovedali povezovanje elementov prostora, okolja, narave in vode. Letos je bila osrednja pozornost namenjena naravi in njeni povezanosti s prostorom ter predstavitvi rezultatov projekta LIFE NarcIS, v okviru katerega je bil vzpostavljen informacijski sistem za naravo - NarcIS, ki kot enotna vstopna točka povezuje informacije o naravi in varstvu narave iz različnih virov.
Na konferenci so z uvodnimi nagovori udeležence pozdravili mag. Miran Gajšek, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor, Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in mag. Josip Mihalic, direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Po uvodnih besedah je Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave, predstavil izhodišča projekta in smer razvoja v prihodnjih letih. Sledila je moderirana razprava s predstavniki organov, ki so vključeni v izvajanje projekta SLO4D. Pri projektu namreč sodelujejo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) in Geodetska uprava Republike Slovenije, ki sicer tudi vodi omenjeni projekt.
Predstavniki organov so izpostavili ključne prednosti in izzive pri povezovanju zbirk podatkov, ki jih projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) prinaša kot podpora delovnega procesa na njihovem področju. Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave, je dodal: »Glavni cilj projekta je zagotoviti medopravilnost ter med seboj učinkovito povezati digitalne podatke o prostoru, okolju, nepremičninah, vodi in naravi. Za uspešen rezultat pa ni dovolj, da se povezujejo samo podatki, temveč morajo povezano delovati tudi ljudje.«
V osrednjem delu konference so bili predstavljeni vidiki povezovanja prostora, okolja, narave in voda skozi prizmo inovativnih digitalnih rešitev, medtem ko je bil sklepni del konference namenjen projektu LIFE NarcIS. Slednjega poleg Agencije Republike Slovenije za okolje kot vodilno organizacijo izvajajo Ministrstvo za naravne vire in prostor, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Center za kartografijo favne in flore, Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta), Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije ter Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V predstavitvah in na okrogli mizi NarcIS povezuje znanje, podatke in ljudi so partnerji in deležniki projekta LIFE NarcIS delili svoje poglede na dosežke in učinke projekta. Sistem bo namreč kot enotna vstopna točka povezoval informacije o naravi Slovenije iz različnih virov ter javnim službam, raziskovalcem in javnostim omogočal enostavnejši, hitrejši in nazornejši dostop do naravovarstvenih podatkov, podatkov o naši biotski raznovrstnosti in njima podpornih podatkov.
Zeleni slovenski lokacijski okvir ima pomembno vlogo v trenutku, ko naša družba stremi h krepitvi ozaveščenosti o skupni odgovornosti za ohranjanje naravnih virov in upravljanja s prostorom. S povezovanjem podatkov s področij prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave v digitalni obliki omogoča prebivalcem, gospodarstvu in pristojnim institucijam pametno upravljanje s prostorom. S tem zagotavlja ključno podporo za izvajanje ukrepov evropske in slovenske zelene politike, in sicer na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, uveljavljanja krožnega gospodarstva, doseganja ničelne stopnje onesnaževanja in varovanja biotske raznovrstnosti.
Več informacij o projektu Life NarcIS najdete na spletni strani projekta: Projekt Life NarcIS in informacijski sistem za naravo NArcIS
Povezave