Pospešitev digitalne preobrazbe državne uprave in javnega sektorja z namenom dostopa in zagotavljanja uporabniku prijaznih in varnih digitalnih storitev se je v zadnjem času pokazala kot nujna. Izkušnja s pandemijo COVID-19 je še dodatno izpostavila šibkosti in izzive, povezane z digitalizacijo, ter pokazala na nujnost razvoja celovitih digitalnih rešitev brez nujnosti fizičnega kontakta na vseh področjih, tudi v državni upravi. Digitalna državna uprava je predpogoj za agilno odzivanje na spremembe in učinkovito nudenje e-storitev tako prebivalcem kot podjetjem in drugim uporabnikom.

S projektom bomo pripravili pogoje za uspešno poenotenje delovnega okolja uporabnikov, zagotovili strojno opremo za uporabnike, ki jih bomo migrirali na novo delovno okolje, vpeljali sistem za nadzor nad stanjem licenc ter vzpostavili bazo znanja za EKC.

Projekt je predviden v okviru reforme okrepitve upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave –Modernizacija digitalnega okolja javne uprave in predvideva poenotenje standardov na področju poslovno-informacijske arhitekture ter vzpostavitev standardiziranega DevSecOps okolja in standardiziranih tehnoloških platform, ki bodo pomenila enotna izhodišča za razvoj informacijskih
rešitev.

Ukrep Vzpostavitve informacijske infrastrukture nove generacije obsega različna področja IKT. Informacijska infrastruktura se hitro razvija, uporabniki pričakujejo in zahtevajo nove digitalne storitve, informacijska (ne)varnost je prišla na prve strani medijev. Moderni tehnološki trendi veriženja blokov, umetne inteligence, kvantnega računalništva, pametnih hiš, mest in držav so že v uporabi ali pa bodo v naslednjih petih letih primerni za produkcijsko uporabo.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v letu 2022 postal končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Zasnova in razvoj podpornega informacijskega sistema za učinkovit in transparenten inšpekcijski nadzor na terenu - eFokus.

Z ukrepi Digitalizacije pravosodja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost se bo zagotavljala večja dostopnost in prilagojenost pravosodja sodobnim načinom poslovanja, z večjo osredotočenostjo na posameznika. Pospešila se bo nujna nadaljnja digitalizacija storitev, kar bo pripomoglo k pospeševanju obravnavanja zadev, hitrejši in celovitejši izmenjavi informacij, uporabi varne in kvalitetne komunikacijske tehnologije za videokonference ter k enostavnemu dostopu do pravosodja za vse, ki v pravosodni sistem vstopajo (državljani, podjetja).

S projektom krepitve mobilnih paliativnih timov se bo na nacionalnem nivoju zagotavljalo celovito paliativno oskrbo bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju.

Projekt se osredotoča na premagovanje ovir pri doseganju ciljev EU glede recikliranja ter na doseganje popolnega izvajanja Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije.
Projekt uvaja celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih, družbenih in krožnih rešitev za sprostitev vseh potencialov programa, doseganje največje materialne samozadostnosti in povečanega krožnega donosa v sektorju odpadkov in virov.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Dravinji in Polskavi.

V okviru celovite koordinacije digitalnega izobraževanja je bil ustanovljen Center za digitalno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: center) z namenom izvajanja aktivnosti in koordinacije projektov v okviru investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja. Center bo izvajal naloge na področju digitalnega izobraževanja.

Projekt HORIZON/Obzorje 2020 - modernAKIS je namenjen modernizaciji kmetijskega znanja, informacijskih sistemov in svetovalnih storitev v EU. Cilj je vzpostavitev sodobnih sistemov znanja in inovacij oziroma sistemov AKIS za učinkovito ustvarjanje, izmenjavo in prenos znanja in informacij med kmetovalci, raziskovalci, svetovalci in odločevalci v vseh državah članicah. Projekt je pomemben tudi za krepitev upravljanja in mreženja v sistemih AKIS, tako v državah članicah EU kot med njimi.

Program Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.

S Programom spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva postavljamo ambiciozne cilje ter jasne strateške in učinkovite ukrepe za 5-letno obdobje, od decembra 2021 do novembra 2026, s čimer bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost in odpornost slovenskega izvoznega gospodarstva ter privabili trajnostno naravnane investicije.

Slovenija dejavno sodeluje v obravnavi izzivov na področju mednarodnega miru in varnosti v okviru OZN in kandidira za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN v obdobju 2024–2025.

Partnerstvo predvideva izvajanje meroslovno naravnanih raziskovalnih in razvojnih projektov. Evropska komisija bo EPM financirala do 300 milijonov evrov, sodelujoče države pa bodo prispevale nacionalni delež v višini vsaj 363 milijonov evrov.

Projekt za uveljavitev sistema učinkovite predhodne in naknadne presoje učinkov predpisov na posamezna področja družbenega življenja.

Splošni cilj projekta SYMBI je opolnomočiti sodelujoče regije, da oblikujejo trajnostna gospodarstva, ki bodo odporna na okoljske pritiske in podnebne spremembe.
Specifični cilj projekta SYMBI je opolnomočenje regionalnih akterjev preko usposabljanj, za širjenje industrijske simbioze med MSP – ji z namenom povečevanja dodane vrednosti, zmanjševanja proizvodnih stroškov in okoljskih pritiskov ter podnebnih sprememb zaradi bolj učinkovite rabe virov.

V letu 2021 je tema projekta požarna varnost v povezavi s potresom, ki poteka pod sloganom Po potresu lahko tudi zagori!

Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo medpostajnih odsekov železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.