Predmet investicijskega projekta je energetska sanacija sedmih stavb UKC Ljubljana po modelu javno-zasebnega partnerstva.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave

Namen Instrumenta za povezovanje Evrope - IPE (angleško Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

Namen operacije »COVID19 – Ureditev negovalnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota« je povečati zmogljivosti in zagotoviti njeno ustreznost za podaljšano bolnišnično zdravljenje oziroma neakutno bolnišnično obravnavo obstoječega in v prihodnosti naraščajočega števila bolnikov.

Izvedba celovite energetske prenove objekta na način, ki je ob upoštevanju Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in OP EKP 2014–2020 ter predpisih in navodilih, izdanih za namen energetske prenove objektov javne uprave z vidika javnega partnerja, najbolj upravičen. Primarni cilj teh aktivnosti je zmanjšanje stroškov energije v objektu.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja nekatere ukrepe s področja prometa, ki se izvajajo v okviru Cilja politike 3: Bolj povezana Slovenija z izboljšanjem mobilnosti.

Z razvojnimi spodbudami želimo dvigniti produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter omogočiti enakomeren razvoj slovenskih regij. Z javnimi razpisi in drugimi oblikami dodeljevanja finančnih spodbud naslavljamo področja turizma, investicij, raziskav in razvoja, digitalizacije, podpornega okolja za podjetništvo ter seveda področje soočanja z energetsko krizo.

Zavod za gozdove Slovenije je, ob upoštevanju usmeritev iz nacionalnega gozdnega programa, ugotovljenega stanja gozdov in populacij divjadi, analize preteklega gospodarjenja ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov, pripravil nove gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte območij.

Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 sodeluje z različnimi ukrepi in projekti na področja prometa tudi v okviru drugih evropskih programov.

V okviru projekta bo urejena kolesarsko pot med Žalcem in Rogatcem, ki je razdeljena na dva odseka, Žalec–Celje in Šentjur–Rogatec. Zgrajene bodo nove kolesarske površine, tam, kjer to ni mogoče ali ekonomično, pa bodo le-te potekale na vozišču obstoječih manj prometnih cest.
Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov.

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Temu so namenjena evropska kohezijska sredstva v obdobju do leta 2027, z možnostjo koriščenja do leta 2029, v višini 3,2 milijarde evrov.

Načrt za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO) predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj Slovenije po zastoju, ki ga je povzročila pandemija Covid-19.

Kako pomembna je varnost, se zavemo šele, ko jo izgubimo. Vsi podsistemi družbe lahko delujejo le, če je vzpostavljena varnost. Zdravstvo, šolstvo, sociala … Brez varnosti nič ne more delovati, zato je varnost ključna za ustvarjanje države blaginje.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je partner v mednarodnem konzorciju osmih projektnih partnerjev, ki je v Okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 uspešno kandidiral s projektom »Programming trustworthy Infrastructure As Code in a sEcuRE framework - PIACERE« (v nadaljevanju: projekt PIACERE).

Projekt EUREKA vzpostavlja skupni jadransko-jonski pristop k razvoju in harmonizaciji postopkov in predpisov na področju varnosti plovbe.

V okviru projekta je bilo izbranih 22 upravičencev. Namen projekta je podpora socialnovarstvenim zavodom pri organizaciji prostorov za učinkovitejše upravljanje s tveganji, povezanimi s prisotnostjo virusa SARS-CoV-2 v Republiki Sloveniji.

Namen projekta je vzpostavitev modularnih pisarn, ki bodo namenjene operativnemu centru za nujne primere in dopolnjuje projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva.

V letu 2020 je tema projekta požarna varnost na dopustu in med preživljanjem prostega časa.