Prijava zaščitenega prijavitelja glede kršitve predpisov v delovnem okolju Inšpekciji za informacijsko varnost
Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/2023; v nadaljevanju: ZZPri) določa Inšpekcijo za informacijsko varnost kot enega od organov, ki so dolžni sprejeti zunanjo prijavo kršitve predpisov, zaznanih v svojem delovnem okolju, ki jo prijavitelj lahko poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.
Prijavo lahko poda samo fizična oseba, ki je ali je bila z organizacijo v delovnem ali drugem podobnem pravnem razmerju.
Pot prijave
Zakon o zaščiti prijaviteljev določa zaščito prijaviteljev, ki prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju. Kršitev lahko prijavite po notranjih ali zunanjih kanalih ali pa jo javno razkrijete. Zunanji kanal ali tako imenovano zunanjo prijavo lahko uporabite, če:
- notranja pot ni vzpostavljena,
- notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali
- menite, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje, da boste deležni povračilnih ukrepov.
Kontaktni podatki za zunanjo prijavo kršitve
Uradne osebe v Inšpekciji za informacijsko varnost za zunanjo prijavo:
- Vojka Jesenko, inšpektorica višja svetnica
- Marko Marinović, inšpektor svetnik
- Matjaž Mravljak, direktor Inšpekcije za informacijsko varnost, inšpektor višji svetnik
Kršitve po ZZPri s področja pristojnosti Inšpekcije za informacijsko varnost lahko prijavite:
- Prek varne platforme za zunanjo prijavo
- Na e-poštni naslov: zzpri-zvizgac.ursiv@gov.si
- Na telefonsko številko: +386 70 952 635 - Vojka Jesenko
- Pisno po pošti na naslov:
Urad Vlade RS za informacijsko varnost
Inšpekcija za informacijsko varnost
Ulica gledališča BTC 2
1000 Ljubljana
s pripisom "Prijava po ZZPri"
- ali pa se oglasite pri uradnih osebah za zunanjo prijavo osebno, po predhodnem dogovoru.
Prijava se praviloma poda na obrazcu "Zunanja prijava kršitve predpisa v delovnem okolju po ZZPri".
Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave
Posameznik lahko da prijavo po ZZPri le za kršitve predpisov, za katere je izvedel v svojem delovnem okolju. Prijavitelj da zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu.
Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo po ZZPri, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Pri tem skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z ZZPri.
Obveščanje prijavitelja
Organ za zunanjo prijavo prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če organ za zunanjo prijavo presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj mu organ pošlje potrdilo.
Organ za zunanjo prijavo bo prijavo vsebinsko obravnaval v skladu s predpisi, ki urejajo nadzorni postopek (upoštevajo se na primer Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o bančništvu, Zakon o davčnem postopku in drugi).
Organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Organ za zunanjo prijavo ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj mu organ pošlje potrdilo.
Uradna oseba za zunanjo prijavo bo po potrebi o kršitvah obvestila tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanila kaznivo dejanje oziroma vložila kazensko ovadbo, če bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V takšnem primeru sme uradna oseba, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, državnemu tožilstvu na njihovo obrazloženo zahtevo posredovati tudi osebne podatke prijavitelja.
Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko prijavitelju po potrebi izda potrdilo o vložitvi prijave ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, če bo navedeno potreboval v drugih uradnih postopkih za uveljavljanje svojih pravic.
Zaščita identitete prijavitelja
Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo.
Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo.
Uradna oseba za zunanjo prijavo oziroma uradna oseba lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:
- če se prijavitelj strinja z razkritjem (uradna oseba bo prosila za soglasje);
- če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
- če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).
Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
Izključitev odgovornosti glede razkritja
Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.
Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.
V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi ZZPri in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.
Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi
Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kakšen drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).
Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi. Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.
Uradna oseba za zunanjo prijavo prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.
Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev
Dodatne informacije
-
Zaščita prijaviteljev - žvižgačev
Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v njihovem delovnem okolju. S tem, ko prijavijo posamezne kršitve, delujejo kot tako imenovani žvižgači in imajo tako ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev ter ohranjanju blaginje družbe. Glede na to, da potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi delodajalca pogosto odvrača od tega, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve, jih je slovenska zakonodaja zaščitila. Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri) tako prijavitelju oziroma žvižgaču omogoča zaščito identitete, brezplačno pravno pomoč in celo nadomestilo za primer brezposelnosti, če bi zaradi prijave ostal brez zaposlitve.
Dokumenti
-
Navodilo o obravnavi zunanje prijave po Zakonu o zaščiti prijaviteljev
- Navodilo zunanja prijava (pdf, 622 KB)
-
Obrazec "Zunanja prijava kršitve predpisa v delovnem okolju po ZZPri"