Merila za določanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov

Katera prijava se bo obravnavala prednostno, se odloči glede na njeno razvrstitev po navedenih merilih. Prednostno se obravnavajo prijave, iz katerih je mogoče razbrati, da sta ogrožena zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti (nujni ukrepi v javnem interesu, kjer je upravičena tudi ustna odločba – 144. člen in 211. člen ZUP).

Uvedba inšpekcijskega postopka

Inšpektorji uvedemo inšpekcijski postopek izključno po uradni dolžnosti. Pri odločitvi o uvedbi inšpekcijskega postopka je na podlagi okoliščin posameznega primera oziroma vsebine posamezne pobude/prijave odločilna naša presoja.

Pobudnik/prijavitelj ni stranka v postopku, ima pa pravico, da ga obvestimo, ali bo nadzor uveden in o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora, če to v svoji pobudi zahteva.

Inšpektorji imamo dolžnost varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravljamo inšpekcijski nadzor.

Opravljanje inšpekcijskega nadzora

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga inšpektorji izvajamo kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Inšpektorji smo pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru pooblastil, ki nam jih določajo materialni in procesni predpisi, samostojni. Samostojno se odločamo, katera zakonsko dopustna dejanja bomo izvedli v postopku in katere dokaze bomo uporabili. Prav tako samostojno izrekamo ukrepe v okviru materialnih določb. Če je na voljo več možnih ukrepov, se ob upoštevanju načela sorazmernosti samostojno odločimo za ustrezen ukrep glede na ugotovljeno dejansko stanje.

Inšpekcijsko nadzorstvo natančneje ureja Zakon o inšpekcijskem postopku, kjer so določeni splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacija inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijski ukrepi in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Spoštovanje predpisov nadziramo z

1. načrtovanimi oziroma rednimi nadzori, ki so temelj inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in se izvajajo preventivno ne glede na prijave. Pri načrtovanju inšpekcijskih nadzorov se določijo: področja nadzora, zavezanci, prednostni seznam in cilji nadzora ter najučinkovitejši način izvedbe nadzora glede na zastavljeni cilj. Na področjih, kjer so širše zaznane neskladnosti ali želimo doseči celoviti pregled nad izvajanjem nekega predpisa, načrtujemo tudi akcije nadzora.
2. Izrednimi nadzori, ki so inšpekcijski nadzori, opravljeni kot odziv na prejete pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
3. Akcijami usmerjenih nadzorov na področjih, kjer želimo preveriti skladnost zavezancev, na primer zaradi novih zahtev v zakonodaji, če je z oceno tveganja zaznana večja neusklajenost z zakonodajo.
4. S kontrolnimi inšpekcijskimi nadzori preverjamo, ali so zavezanci v odrejenem roku odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti.
5. Izvršbami. Če zavezanci v roku, določenem v inšpekcijski odločbi, ne izpolnijo obveznosti iz odločbe, inšpektor v izvršilnem postopku izdamo sklep o dovolitvi izvršbe. V njem določimo tudi način izvršbe, ki je lahko izvršba po drugi osebi ali izvršba z denarno prisilitvijo.

Inšpekcijski ukrepi

Inšpekcijski ukrepi so individualni pravni akti, zoper katere je mogoča pritožba pri drugostopenjskem organu pristojnega organa. Objavljamo individualne pravne akte, ki so jih prosilci najmanj trikrat zahtevali po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.