Definicije pojmov

Lastnik kopitarja je fizična ali pravna oseba (osebe), ki je (so) lastnik(-i) enoprstega kopitarja. Za registrirane kopitarje morajo biti v skladu s pravili organov izdaje informacije o lastniku vpisane v identifikacijski dokument in v podatkovno zbirko, ki jo upravlja organ izdaje.

Imetnik kopitarja je fizična ali pravna oseba, ki poseduje enoprstega kopitarja ali je stalno ali začasno odgovorna za njegovo rejo za denarno nadomestilo ali brez njega, vključno med prevozom, na sejmih ali med tekmovanji, dirkami ali kulturnimi dogodki.

Registrirani kopitarji so kopitarji, ki so vpisani v rodovniško knjigo oziroma izpolnjujejo pogoje za vpis v rodovniško knjigo. Med registrirane kopitarje spadajo tudi konji, ki so registrirani pri mednarodni organizaciji, ki se ukvarja s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji.

Kopitarji za rejo in rabo so vsi drugi kopitarji. To vključuje osle, mule, mezge ter ne rodovniške konje in križance, razen če gre za živali iz prejšnjih dveh odstavkov.

Dolžnosti imetnika kopitarja

Za identifikacijo kopitarja je odgovoren predvsem imetnik kopitarja, ki je lahko (ali pa tudi ne) njegov lastnik. Poskrbeti mora, da so vse njegove živali identificirane v predpisanih rokih in na pravilen način, da so podatki sporočeni v Centralni register kopitarjev (CRK), ter da žival v premiku vselej spremlja identifikacijski dokument (ID).

Imetnik kopitarja mora biti vpisan v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ). Več o EIRŽ si lahko preberete v spodnji storitvi. 

Organi za izdajo identifikacijskih dokumentov

Vsak kopitar mora imeti enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali. ID izdajajo organi izdaje. V Republiki Sloveniji sta to:

• Za pasmo lipicanski konj
  Kobilarna Lipica, Lipica 5, 6210 Sežana
  telefon: +386 5 7391 715
  e-pošta: peter.slavic@lipica.org
• Za registrirane kopitarje (razen lipicanski) in za kopitarje za rejo in rabo
  Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
  Klinika za zdravstveno varstvo in rejo konj, Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana
  telefon: +386 1 4779 384
  e-pošta: selekcija.kopitarjev@vf.uni-lj.si

Vloga za identifikacijo kopitarja

Kopitar je predpisano identificiran, če ima identifikacijski dokument (v nadaljevanju: ID).

Vsak kopitar mora biti identificiran z ID najpozneje do starosti 12 mesecev, sicer se uvrsti med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi. Če je žrebe označeno s potrdilom o označitvi za zakol do starosti 12 mesecev, in ga imetnik namerava rediti dlje ali ga oddati v drugo državo, mora zaprositi za identifikacijo z ID najpozneje do starosti deset mesecev. Če je vloga prepozna, organ izdaje ne more jamčiti izdaje ID do starosti kopitarja 12 mesecev.

Žrebe mora biti identificirano na rojstnem gospodarstvu oziroma na lokaciji kobile. Premik neidentificiranega žrebeta ni dovoljen, razen če sesno žrebe potuje »ob nogi matere«. Če je na gospodarstvu neoznačen starejši kopitar ali žrebe, ki še ni prijavljeno za označitev, mora imetnik izpolniti Vlogo za identifikacijo kopitarja za rejo in rabo, ki je objavljena na koncu tega poglavja med Vlogami za identifikacijo kopitarjev. Za registrirane kopitarje pa morajo imetniki izpolniti Poročilo o žrebitvi, ki je ga prejmejo pri žrebčarju in je sestavni del Potrdila o pripustu kobile. Obrazec se pošlje organu izdaje ali pooblaščeni veterinarski organizaciji. 

Sistem identifikacije kopitarjev vključuje:

• enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali;
• identiteto živali – označitev, ki zagotavlja nedvoumno povezavo med identifikacijskim dokumentom (ID) in kopitarjem (mikročip ali alternativna metoda označitve);
• bazo podatkov (Centralni register kopitarjev - CRK), v katero se vpišejo identifikacijski podatki kopitarja na osnovi katerih je bil izdan identifikacijski dokument in podatki o imetniku, ki je zahteval ID.

Skrajni rok za identifikacijo žrebeta

Žrebeta morajo biti identificirana najpozneje do starosti 12 mesecev. Kopitar je identificiran z dnem, ko je izdan ID.

Zamuda 12-mesečnega roka za identifikacijo

Če kopitar ni identificiran do starosti 12 mesecev, se kopitarja označi kot žival, ki ni namenjena za prehrano ljudi in izda nadomestni ID. Če imetnik s pripustnim listom ustrezno dokaže identiteto živali, organ izdaje izda dvojnik ID. V praksi to pomeni:

• Če je zamujen 12-mesečni rok za identifikacijo, je kopitarja potrebno identificirati z dvojnikom ID, če so izpolnjeni pogoji iz točke (b) prvega odstavka 29. člena Uredbe 262/2015/ES, sicer pa z nadomestnim ID. Če kopitar še ni bila identificiran (ne gre za izgubo ID), se ne more določiti začasnega preklica statusa kopitarja kot živali za zakol za zakol za prehrano ljudi po točki (a) prvega odstavka 31. člena Uredbe 262/2015 ampak se status primernosti za prehrano ljudi trajno odvzame.
• Če je rok za identifikacijo zamujen, a obstaja pripustni list, se kopitarja identificira z dvojnikom ID. Če je bilo žrebe identificirano pred odstavitvijo v skladu s pravili rodovniške knjige za to pasmo v prvem letu življenja, se v skladu z odstopanjem po točki (b) prvega odstavka 31. člena Uredbe 262/2015, lahko določi začasni preklic statusa kopitarja kot živali za zakol za prehrano ljudi. Izjavo, da obstaja potrdilo o pripustu in da je bilo žrebe identificirano pred odstavitvijo v skladu s pravili rodovniške knjige v prvem letu življenja, potrdi odgovorna oseba za vodenje rodovniške knjige.

Rok za oddajo vloge za identifikacijo žrebeta

Lastnik oziroma imetnik kopitarja odda vlogo za identifikacijo kopitarja za rejo in rabo, ki je objavljena na koncu tega poglavja med Vlogami za identifikacijo kopitarjev, najpozneje do 30. dneva starosti žrebeta. Za oddajo vloge šteje datum:

• ko je organ izdaje vlogo prevzel, če jo prinese na sedež organa izdaje;
• ko pošta prispe k organu izdaje, če jo imetnik pošlje z navadno pošto;
• datum oddaje na pošti, če jo pošlje s priporočeno pošiljko;
• datum in čas oddaje elektronske vloge, če jo imetnik odda elektronsko.

Za zamudo 30 dnevnega roka za oddajo vloge je po Uredbi o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o določitvi pravil v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev predvidena globa.

Način oddaje vloge

Za kopitarje za rejo in rabo 

Imetnik ima naslednji možnosti:

• Vlogo odda elektronsko preko spletnega portala Volos. Ob oddaji vloge izbere veterinarsko organizacijo, ki naj opravi čipiranje in opis oziroma oris kopitarja.
• Podpisano vlogo za identifikacijo kopitarjev za rejo in rabo posreduje veterinarski organizaciji, ki opravlja naloge identifikacije kopitarjev. Le-ta v 7 dneh od prejema vlogo priglasi v Centralni register kopitarjev (v nadaljevanju CRK). Vnos vloge se zaračuna imetniku v skladu s cenami, ki so določene s sklepom ministra.
  Veterinar preglednik se z imetnikom kopitarja dogovori za datum označitve, ki bi naj bil v okviru 120 dni od datuma prejema vloge za identifikacijo. Pred obiskom si iz CRK natisne obrazec Zapisnik o identifikacijskem pregledu kopitarja, v katerem so vpisani vsi podatki, ki jih je imetnik sporočil na vlogi za identifikacijo kopitarja. Veterinar kopitarja označi (čipira in izdela oris in opis) in v 7. dneh podatke vnese v CRK.

Za registrirane kopitarje

Imetnik odda vlogo za identifikacijo tako, da organu izdaje pošlje obrazec Poročilo o žrebitvi, ki je sestavni del Potrdila o pripustu kobile. Organ izdaje podatke iz dokumenta najkasneje v sedmih dneh vnese v register.
Organ izdaje, ki je prejel Poročilo o žrebitvi, določi pregledna mesta za identifikacijske preglede registriranih kopitarjev. Žrebeta se pripeljejo na razpisano pregledno mesto, kjer pristojna komisija opravi identifikacijo in registracijo žrebeta.

Stroške označitve kopitarja in izdaje ID krije imetnik. Najvišje cene storitev identifikacije kopitarjev so določene s sklepom ministra.

Identifikacija starejših kopitarjev

Če starejši kopitar ni identificiran je potrebno oddati vlogo za identifikacijo kopitarja za rejo in rabo, ki je objavljena na koncu tega poglavja med Vlogami za identifikacijo kopitarjev. Če je zamujen rok, ki je predpisan v Uredbi (ES) št. 262/2015, bo kopitar dobil nadomestni ID. Lahko se izda tudi dvojnik ID, vendar le pod pogojem, da obstaja pripustni list in je mati kopitarja identificirana. Tak kopitar se označi kot žival, ki ni namenjena za prehrano ljudi.
Če je starejši kopitar identificiran in ima ID v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, je veljavno identificiran. Takega kopitarja ni treba čipirati, niti zaprositi za izdajo novega ID. Na željo imetnika oziroma lastnika je vselej možno kopitarja čipirati. Čipiranje je priporočljivo zlasti za kopitarje, namenjene za zakol za prehrano ljudi.
Če kobila - mati žrebeta ni identificirana (nima ID in življenjske številke), mora imetnik še pred identifikacijo žrebeta poskrbeti za identifikacijo kobile. Vlogo za identifikacijo kopitarja za rejo in rabo, ki je objavljena na koncu tega poglavja med Vlogami za identifikacijo kopitarjev, lahko odda veterinarju pregledniku.
Če kopitar ni identificiran do starosti 12 mesecev, se ga označi kot žival, ki ni namenjena za prehrano ljudi; izda nadomestni ID. Če imetnik s pripustnim listom ustrezno dokaže identiteto živali, organ izdaje izda dvojnik ID.

Čipiranje kopitarja

Kopitarje čipirajo veterinarji pregledniki, ki izvajajo veterinarsko dejavnost pri pooblaščenih organizacijah, in so usposobljeni za preglednika kopitarjev. Čip (transponder) veterinar vstavi podkožno v vrat na levi strani.
V Sloveniji se uporabljajo se mikročipi, ki so skladni s standardom ISO 11784 in tehnologijo HDX ali FDX-B in vsebujejo oznako države 705.

Določanje kategorije konj oziroma poni

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) je za izračun obremenitev zemljišč z dušikom tudi pri kopitarjih prešla na avtomatiziran izračun v glavah velike živine (GVŽ) na osnovi podatkov iz CRK. Ker imata konj in poni različne koeficiente, je potrebno določiti postopek za določitev kategorije konj oziroma poni. Po Pravilniku o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali koeficient za odrasle konje znaša 1,0 GVŽ, za konje oziroma ponije, osle, mule in mezge ter žrebeta do 1 leta pa 0,5 GVŽ. Agencija v CRK poleg življenjske številke preveri starost kopitarjev in število živali na gospodarstvu oziroma na paši.

Določitev kategorije konj oziroma poni

Poni je konj, ki ne preseže višine 135 cm (višina merjena na vihru s palico). Pri registriranih kopitarjih je podatek o opredelitvi "poni" razviden že iz pasme. Pri kopitarjih za rejo in rabo (RR) pa pasme in rodovnika ni, zato je potrebno ravnati po postopku, da je določitev kategorije "poni" enoznačna, hkrati pa enostavna in možna že ob prvem vpisu žrebeta v CRK oziroma ob identifikaciji, tako da je vzdrževanje kategorije ekonomsko upravičeno.

Dodelitev kategorije konj oziroma poni ob prvem vpisu v CRK

Če sta oba starša ob rojstvu žrebeta v CRK označena kot konj oziroma poni ali pasme, ki pripada ponijem, se žrebetu določi kategorija konj oziroma poni. V takem primeru bo ob vnosu vloge za identifikacijo žrebeta sistem avtomatizirano preveril podatke o starših in ponudil izbiro konj oziroma poni.

Dodelitev kategorije konj oziroma poni v prehodnem obdobju (do 31. decembra 2020)

Če je mati žrebeta pasme "poni" ali kategorije konj oziroma poni, ne glede na podatke o očetu, je določitev kategorije konj oziroma poni dopustna na zahtevo imetnika, torej, če je imetnik tako označil na vlogi za identifikacijo.

Če podatki o starših niso razvidni iz CRK in se identificira žrebe do starosti 1 leta, se za določitev kategorije izmeri višina vihra staršev. Žrebetu se dodeli kategorija konj oziroma poni, če nobeden od staršev ne presega višine merjene na vihru s palico 135 cm.

Sprememba kategorije po vpisu v CRK

Za kopitarja, ki je že bil vpisan v register, lahko imetnik, če tako želi, pri organu izdaje kadarkoli zahteva spremembo kategorije v konj oziroma poni (ali obratno). Zahtevi se ugodi, če so izpolnjeni določeni pogoji. Žival je kategorije konj oziroma poni, če:

• oba starša po podatkih v CRK pripadata kategoriji konj oziroma poni ali pasmi ponijev (četudi določeni naknadno)

ali

• ob dopolnjenem prvem letu ne preseže višine 130 cm oziroma 135 cm od dopolnjenega prvega leta naprej (merjenje s palico na vihru).

Identifikacijski dokument za kopitarje (ID)

Vsak kopitar mora imeti enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali.

ID izdajajo organi izdaje. 

Organ izdaje ali oseba, ki deluje v imenu organa izdaje, mora pred izdajo ID:

• preveriti ali je bil že izdan ID, da se prepreči zlorabe pri izdajanju identifikacijskih dokumentov za posameznega kopitarja;
• pregledati dokumente in elektronske evidence, ki so na voljo;
• preveriti ali je kopitar že bil označen, morebitni transponder ali druge označitve;
• preveriti ali obstajajo brazgotine, ki bi lahko bile posledica morebitne odstranitve označitve. 

ID je predpisane oblike in vsebine. Če se originalni ID izgubi, se kopitarja uvrsti med živali, ki niso za prehrano ljudi. ID ima naslednje obvezne oddelke:

• Oddelek I – Identifikacija: del A identifikacijski podatki, del B oris znamenja, del C evidentiranje sprememb ID podatkov (na primer: kastracija)
• Oddelek II – Dajanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini: del I del II in del III
• Oddelek III – Začasni preklic oziroma ponovna veljavnost za premike (obvezno prijavljive bolezni)
• Oddelek IV – Lastnik (če to zahteva organ izdaje)
• Oddelek V – Potrdilo o poreklu (iz rodovniške knjige)
• Oddelek VI – Evidenca preverjanja identitete živali (zabeleži pristojni organ ali organizacija, ki upravlja z registriranimi tekmovalnimi ali dirkalnimi konji)
• Oddelek VII – Evidenca cepljenja proti influenci konj
• Oddelek VIII – Evidenca cepljenja proti drugim boleznim
• Oddelek IX – Laboratorijske diagnostične preiskave
• Oddelek X – Osnovni zdravstveni pogoji (za premike registriranih kopitarjev na ozemlju držav članic)
• Oddelek XI – Kostanjci

Za registrirane kopitarje morajo obstajati vsaj oddelki od I – IX, za kopitarje za rejo in rabo pa vsaj oddelki I – IV.

Kopitarja mora vedno spremljati ID, razen:

• ko je kopitar vhlevljen ali na pašniku, ID pa je mogoče prinesti takoj oziroma v kratkem času;
• v začasnih premikih, ko se kopitar nahaja v bližini gospodarstva, in je ID mogoče predložiti v roku treh ur;
• ob premiku na poletno pašo in z nje, pri čemer je ID mogoče predložiti na gospodarstvu odhoda;
• neodstavljene živali ob materi ali nadomestni materi;
• kadar živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja ali dogodka, pri čemer morajo zapustiti kraj tekmovanja ali dogodka;
• med premikom ali prevozom, ki je nujen za kopitarje, na primer v primeru poškodbe.

Dvojnik identifikacijskega dokumenta

Dvojnik ID (29. člen Uredbe (ES) št. 262/2015) se lahko izda:

• če se je originalni ID izgubil, a identiteta kopitarja ni sporna;
• če je bil zamujen rok za identifikacijo kopitarja – 12 mesecev, vendar je mati identificirana in obstaja pripustni list;
• če je potrebno dopolniti ali popraviti obstoječ ID in gre za vrste popravkov, ko ni možno izdati novega ID.

Imetnik mora pri organu izdaje nemudoma zaprositi za dvojnik ID. Dvojnik se lahko izda le v primeru, ko je identiteta kopitarja nedvoumno ugotovljena. Postopek izdaje dvojnika ID:

1. Imetnik pri organu izdaje zaprosi za dvojnik ID s pisno vlogo, na kateri navede identifikacijske podatke kopitarja: življenjsko številko ali številko mikročipa ter druge identifikacijske podatke, po katerih je mogoče potrditi povezavo med živaljo in ID.
2. Organ izdaje preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo dvojnika ID. Če podatki iz vloge niso skladni s podatki v CRK oziroma z arhiviranimi dokumenti, ali obstaja dvom v identiteto kopitarja, zahteva izvedbo identifikacijskega pregleda kopitarja. To opravi preglednik in organu izdaje posreduje zapisnik o identifikacijskem pregledu kopitarja.
3. Če je kopitar rojen pred 1.januarjem 2010 in ni označen v skladu s Uredbo 2015/262, lahko organ izdaje zahteva označitev.
4. Organ izdaje ob upoštevanju pogojev iz člena 29 Uredbe (ES) št. 262/2015 natisne dvojnik ID in po določbi 29(2)(c) izpolni Del II Oddelka II in uvrsti kopitarja med živali, ki niso za prehrano ljudi.

Imetnik lahko uveljavlja vrnitev statusa kopitarja za prehrano ljudi (tako imenovan začasni preklic). O vlogi za vrnitev statusa kopitarja za prehrano ljudi (začasni preklic) odloči uradni veterinar z odločbo in če je odločba pozitivna, določi začetek 6-mesečnega obdobja začasnega preklica.

Nadomestni identifikacijski dokument

Kadar identitete kopitarja ni mogoče nedvoumno ugotoviti se kopitarja označi z nadomestnim ID. Žival se označi kot “ni primerna za prehrano ljudi” in statusa ne more pridobiti nazaj. Nadomestni ID (32. člen Uredbe (ES) št. 262/2015) se izda:

• če se je original ID izgubil, a identitete živali ni mogoče nedvoumno potrditi in ni dokazov, da je bil ID sploh izdan,
• če kopitar ni bil identificiran v roku 12-mesecev in mati kopitarja ni identificirana oziroma ni pripustnega lista.

Postopek izdaje nadomestnega ID:

1. Imetnik pri organu izdaje zaprosi za identifikacijo kopitarja oziroma izdajo nadomestnega ID.
2. Pred izdajo nadomestnega ID veterinar preglednik izvede identifikacijski pregled kopitarja.
3. Če kopitar ni označen v skladu z Uredbo (ES) št. 262/2015, ga veterinar preglednik na ta način označi.
4. Organ izdaje ob upoštevanju pogojev iz člena 32 Uredbe (ES) št. 262/2015 natisne nadomestni ID in po določbi 32(2)(c), izpolni Del II Oddelka II in uvrsti kopitarja med živali, ki niso za prehrano ljudi - kopitarju trajno odvzame status za prehrano ljudi.

Nov identifikacijski dokument

Nov ID (12. člen Uredbe (ES) št. 262/2015) se lahko izda, če originalni ID po obliki in vsebini ni skladen z veljavnimi predpisi, identifikacijski podatki niso pravilno vneseni, se ID poškoduje, če se spremeni namen kopitarja ali se kopitarja čipira ali ponovno čipira in originalnega ID ni možno prilagoditi ali če je bil originalni ID zasežen v okviru preiskave.

Imetnik pri organu izdaje vloži zahtevek za nov ID in zahtevku priloži obstoječi originalni ID, ki se razveljavi. Izdaja novega ID se zabeleži v CRK.

Vpis statusa kopitarja kot živali namenjene za prehrano ljudi v ID

Kopitar se obravnava kot žival, ki je namenjena za zakol za prehrano ljudi, razen če je v ID označena kot žival, ki ni za prehrano ljudi.

V Delu II Oddelka II se lahko lastnik oziroma imetnik ob izdaji ID izreče, da kopitar nikoli ne bo namenjen za prehrano ljudi in to potrdi s podpisom v identifikacijskem zapisniku oziroma v ID v Delu II Oddelka II ID. Zavedati pa se mora, da je ta status nepovraten, in ga ne on ne morebitni prihodnji lastniki ne bodo mogli spremeniti nazaj. Takega kopitarja ne bo mogoče oddati v klavnico za zakol za prehrano ljudi.

Če se lastnik/imetnik odloči že ob označitvi (izpolnjen in podpisan zapisnik o identifikaciji kopitarja), da "kopitar ni za prehrano ljudi" ali je bil zamujen 12-mesečni rok, organ izdaje to registrira v CRK. Del II Oddelka II bo razveljavljen že ob izdaji ID.
Če se lastnik oziroma imetnik odloči po izdaji ID, da "kopitar ni za prehrano ljudi", mora podpisati Del II Oddelka II in tako izpolnjen ID poslati organu izdaje. Podpis imetnika v ID se razume kot dokaz volje imetnika. Organ izdaje razveljavitev registrira v CRK.

Izjavo "kopitar ni za prehrano ljudi" glede na razlog podpiše lastnik, predstavnik lastnika ali imetnik oziroma organ izdaje ali pristojni organ. Če je podpisnik organ izdaje ali pristojni organ, mora biti ime (velike tiskane črke) in podpis odgovorne osebe.
Če Del II Oddelka II ni izpolnjen in torej kopitar je namenjen za prehrano ljudi, mora veterinar vse posege pri živali vpisati v dnevnik veterinarskih posegov, uporabo določenih zdravil pa vpisati tudi v Del III Oddelka II ID-ja.

Kadar veterinar zdravi kopitarja z zdravili, ki vsebujejo substance, ki niso dovoljene za zdravljenje kopitarjev, namenjenih za prehrano ljudi, mora veterinar v Delu II Oddelka II obvezno žival označiti kot "ni namenjena za prehrano ljudi" in to potrditi s svojim podpisom. Podatke o spremembi statusa kopitarja mora imetnik najpozneje v 14-dneh posredovati organu izdaje ID v Sloveniji, če je organ izdaje v drugi državi članici pa kontaktni točki. Kopitar ni več primeren za zakol za prehrano ljudi.

Vpis podatkov o zdravljenju v ID*

Pri zdravljenju z odobrenimi zdravili (6-mesečna karenca) po Direktivi 2001/82/ES, člen 10(3) oziroma glede vsebnosti zdravilnih učinkovin po Uredbi Komisije (ES) št. 1950/2006 odgovorni veterinar:

• v prvi stolpec Dela III Oddelka II vpiše datum zadnjega odmerka, to je začetka 6-mesečnega obdobja in imetnika obvesti o poteku karence;
• v drugi stolpec vpiše kraj, državo, pošto in poštno številko, kjer je bil kopitar zdravljen;
• v tretji stolpec vpiše bistvene sestavine uporabljenega zdravila iz člena 10(3) Direktive 2001/82/ES;
• v četrti stolpec vpiše svoje ime in naslov (velike tiskane črke) in se podpiše.

Pri zdravljenju z nedovoljenimi zdravili (trajni odvzem) po Direktivi 2001/82/ES Člen 10(2) odgovorni veterinar:

• razveljavi Del II Oddelka II, razveljavitev oziroma izjavo v Delu II podpiše lastnik ali predstavnik lastnika in odgovorni veterinar;
• izpolni Del III Oddelka II:
  • v prvi stolpec Dela III vpiše datum razveljavitve,
  • v drugi stolpec vpiše kraj, državo, pošto in poštno številko, kjer je bil kopitar zdravljen,
  • v tretji stolpec pa vpiše "člen 37(3)(b)„,
  • v četrti stolpec vpiše svoje ime in naslov (velike tiskane črke) in se podpiše.

* izvaja izključno odgovorni veterinar

Alternativna označitev nečipiranih žrebet starih do enega leta

Žrebeta do enega leta starosti, ki niso čipirana in zanje ni bil izdan predpisan Identifikacijski dokument (ID), se lahko prepeljejo z rojstnega gospodarstva neposredno v klavnico, če imajo ustrezno potrdilo o označitvi (PO), ki se ob izpolnjevanju določenih pogojev izda preko sistema Centralnega registra kopitarjev (CRK) in so dodatno fizično označena z oštevilčenim bicljevim trakom. Dodatna fizična označitev žrebeta je potrebna, da se na klavnici lažje ugotavlja povezava med živaljo in spremljajočim PO in da je zagotovljena sledljivost od rojstnega gospodarstva, do zakola na klavnici. Bicljev trak je rumene barve s številko črne barve, ki je enaka številki PO. Preden imetnik v CRK vnese vlogo za označitev klavnega žrebeta brez čipa (zahtevo za izdajo PO) mora naročiti oštevilčen bicljev trak.

Za informacije pokliče na informacijski telefon 01 300 13 66 ali zahtevo pošlje na info.sir@gov.si.

Trak se sme uporabiti izključno za označitev nečipiranega žrebeta, za katerega je bilo izdano ustrezno PO in primerno navedbo oblike in položaja vsaj treh telesnih znamenj. Bicljev trak se namesti žrebetu na sprednjo nogo najpozneje pred premikom na klavnico. Ko je trak nameščen, ga ni dovoljeno odstraniti ali uporabiti za drugo žival.

Pravna podlaga za premik žrebet starih do enega leta, za katere ni bil izdan ID, z rojstnega gospodarstva v klavnico

Identifikacijo kopitarjev urejajo predpisi:

• Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 o določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (Uredba 262/2015/EU).
• Uredba o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o določitvi pravil v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev.
• Pravilnik o identifikaciji in registraciji kopitarjev (Pravilnik).

Žrebe za zakol, za katero ni bil izdan identifikacijski dokument, se lahko v skladu z drugim odstavkom 26. člena Uredbe 262/2015/EU prepelje neposredno z rojstnega gospodarstva v klavnico v isti državi članici, če:

• gre za prevoz neposredno z rojstnega gospodarstva v klavnico,
• žrebe je mlajše od 12 mesecev in ima vidne čašice stranskih mlečnih sekalcev,
• obstaja sledljivost z rojstnega gospodarstva do klavnice, med prevozom je žrebe individualno označeno ter ga spremlja informacija o prehranski varnosti.

Prav tako veljajo pogoji iz drugega odstavka 9. člena Pravilnika:

• imetnik je v CRK priglasil podatke o žrebetu vključno z navedbo oblike in položaja vsaj treh telesnih znamenj najpozneje do 28. dneva starosti,
• starost žrebice ob žrebitvi je najmanj dve leti, pri kobili pa doba od zadnje žrebitve ali abortusa ni krajša od 335 dni,
• oče žrebeta je licenciran žrebec ali samec na gospodarstvu,
• žrebe je najpozneje pred premikom vidno označeno s številko potrdila o označitvi.

Pravilnik se uporablja ne glede na to, da se posamezni členi pravilnika sklicujejo na razveljavljeno Uredbo 504/2015/EU, ker 42. člen Uredbe 262/2015/EU določa, da se sklicevanja na razveljavljeno uredbo (504/2015) štejejo za sklicevanja na uredbo 262/2015/EU. Sklic na drugi odstavek 15. člena Uredbe 504/2008/ES se tako šteje za sklic na drugi odstavek 26. člena Uredbe 262/2015/ES (glejte korelacijsko tabelo).

Pri preverjanju identitete žrebet na klavnici, je bilo v praksi pogosto težko potrditi povezavo živali s spremljajočim potrdilom o označitvi. Imetniki bi sicer morali pred premikom žrebe označiti v skladu s 4. točko drugega odstavka 9. člena Pravilnika, vendar je težava, ker v pravilniku označitev ni dovolj natančno opredeljena. Ker dvom v identiteto predstavlja tveganje za sledljivost, je bilo potrebno natančneje določiti metodo označitve (Bicljev trak), s katero se vzpostavi povezava med živaljo in spremljajočim dokumentom.

Premik kopitarja

Za premik kopitarja se šteje, če je kopitar na novem gospodarstvu več kot 30 dni.

Če se spremeni gospodarstvo (lokacija) kopitarja, mora imetnik kopitarja organu izdaje ali veterinarski organizaciji v 30 dneh po spremembi gospodarstva sporočiti podatke o lokaciji gospodarstva, to je identifikacijsko številko gospodarstva (za kmetijsko gospodarstvo: KMG-MID in za gospodarstvo: G-MID). Če G-MID še ne obstaja, se sporoči poštni naslov ali geografske koordinate lokacije ali katastrsko občino in parcelno številko. Za sporočanje premika uporabi Obrazec za registracijo premika kopitarja.

Kopitarje mora pri premikih vedno spremljati identifikacijski dokument, razen:

• v hlevu ali na pašniku, kadar lahko imetnik takoj predloži identifikacijski dokument;
• pri začasnih premikih peš:
  • v bližini gospodarstva v isti državi članici, če se lahko identifikacijski dokument predloži v treh urah,
  • na poletno pašo in z nje, pri čemer je identifikacijske dokumente mogoče predložiti na domačem gospodarstvu;
• neodstavljeno žrebe ob materi ali nadomestni materi;
• kadar živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja ali dogodka, pri čemer niso nastanjene na lokaciji tekmovanja ali dogodka;
• med premikom ali prevozom v nujnih primerih, ki se nanašajo na kopitarje ali na gospodarstvo, na katerem se kopitarji redijo.

Sporočanje sprememb podatkov v Centralni register kopitarjev

Od vključno 2019 dalje se bodo podatki iz Centralnega registra kopitarjev (CRK) upoštevali tudi za izračun obtežb, ki so vezane na dodelitev kmetijsko okoljsko podnebnih plačil (ukrep KOPOP) in ekološkega kmetovanja (ukrep EK). Upoštevani bodo podatki na dan 1. februar. Za vlagatelje ukrepov je posebej pomembno, da so podatki o kopitarjih in vse morebitne spremembe sproti sporočene v CRK. Neustrezni podatki lahko občutno vplivajo na obtežbo na kmetijskem gospodarstvu, kar v skrajnih primerih povzroči nedoseganje oziroma neizpolnjevanje pogojev za izplačilo.

Po Pravilniku o identifikaciji in registraciji kopitarjev se za izračun obtežb na kmetijskem gospodarstvu štejejo vsi kopitarji, ki se nahajajo kmetijskem gospodarstvu več kot 30 dni. To velja tudi za kopitarje, ki so zgolj nastanjeni in so na primer v lasti nekoga drugega. Zato mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja ukrepe kmetijske politike, poskrbeti, da so v CRK ustrezno sporočeni premiki (prihod). Podatke se sporoči najpozneje v 7 dneh po spremembi. Premik se lahko sporoči organu izdaje ali pooblaščeni veterinarski organizaciji.

Sprememba lokacije, imetnika, lastnika kopitarja

Če se spremeni gospodarstvo (lokacija) kopitarja, mora imetnik kopitarja sporočiti organu izdaje ali veterinarski organizaciji podatke o premiku v CRK z obrazcem za registracijo premika kopitarja (obrazec je objavljen v poglavju Premik kopitarja). Šteje se, da se gospodarstvo spremeni, če kopitar gospodarstvo zapusti za več kot 30 dni.

Če se spremeni imetnik kopitarja, mora lastnik kopitarja najpozneje v sedmih dneh po spremembi imetnika organu izdaje sporočiti naslednje podatke: osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež ter EMŠO oziroma matično številko poslovnega subjekta novega imetnika kopitarja, s soglasjem novega imetnika pa tudi podatke za stik ter podpis novega imetnika in lastnika kopitarja.

Če se spremeni lastnik registriranega kopitarja, morata dosedanji in novi lastnik kopitarja najpozneje v sedmih dneh po spremembi lastništva organu izdaje sporočiti podatke o spremembi. Novi lastnik mora vlogi za spremembo lastnika priložiti tudi originalni identifikacijski dokument ter dokazila o lastništvu.

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja ukrepe kmetijske politike, mora za kopitarje, ki se trajno ali več kot 30 dni redijo na gospodarstvu, ki pripada temu kmetijskemu gospodarstvu, sporočiti v vse prihode.