Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna.

Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje in vključuje gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi, je treba v okviru izdaje integralnega gradbenega dovoljenja izvesti presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti posega na varovana območja, v kolikor gre hkrati tudi za poseg na varovana območja.

V postopku presoje vplivov na okolje se ugotovijo in ocenijo dolgoročni, kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja.

Postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, za posege, ki niso gradnja, se na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo začne na zahtevo nosilca nameravanega posega.

Predhodna informacija

Nosilec nameravanega posega, ki mora pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva ali integralno gradbeno dovoljenje, lahko pred začetkom postopka presoje vplivov na okolje od ministrstva zahteva informacijo o obsegu in vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje.

Predhodni postopek

Določene so tudi vrste posegov, za katere bo moral nosilec nameravanega posega v okolje od ministrstva zahtevati, da v predhodnem postopku ugotovi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Izvede se za posege v okolje, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njihove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje.

Integralni postopek

Če je objekt, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, objekt z vplivi na okolje, se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje, združita (integralni postopek), gradbeno dovoljenje pa izda Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v integralnem postopku mnenjedajalec.

Priloge k vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja:

1. projekt nameravanega posega,
2. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave, ki mora v primeru posega ali vpliva na območje Natura 2000 vsebovati tudi dodatek za presojo sprejemljivosti posega v naravo, ki mora biti pripravljen na način in v obsegu kot ga določa Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja,
3. ocena obremenjevanja okolja s hrupom,
4. pooblastilo (če vlaga vlogo pooblaščenec),
5. potrdilo o plačilu upravne takse po tarifnih številkah 1 in 3 Zakona o upravnih taksah. Država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in njihovi organi, javni skladi in javne agencije ter druge osebe javnega prava so plačila upravne takse oproščeni,
6. vsa morebitna druga dokazila (npr. navedbe št. izdanih soglasij, dovoljenj itd.), pomembna za odločitev v upravni zadevi.

Posegi v naravo

V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja se v primeru posega v naravo z vplivi na okolje, ne glede na to, ali je vpliv samo daljinski ali tudi neposreden, izvede presoja sprejemljivosti vpliva posega na naravo, skladno z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Poročilo o vplivih na okolje mora v tem primeru vsebovati tudi dodatek za presojo sprejemljivosti posega v naravo, ki mora biti pripravljen na način in v obsegu kot ga določa zgoraj navedeni pravilnik. V takem primeru se z izdajo okoljevarstvenega soglasja šteje, da je izdano tudi naravovarstveno soglasje.

Vključevanje drugih subjektov

Ministrstvo, v okviru postopka presoje vplivov na okolje, pozove občino, na območju katere bo izveden nameravani poseg, da se opredeli glede skladnosti z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti. Ministrstvo prav tako pozove ministrstva in organizacije, ki so glede na nameravani poseg pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, naravo ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, za varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi, da se opredelijo, ali je:

1. nameravani poseg v okolje v delu, ki se nanaša na pristojnost mnenjedajalca, sprejemljiv;
2. nameravani poseg v okolje sprejemljiv z vidika njihove pristojnosti pod pogojem, da nosilec posega projekt iz 93. člena ZVO-2 ali poročilo o vplivih na okolje iz 94. člena ZVO-2 dopolni z dodatnimi ukrepi za preprečitev in odpravo ali zmanjšanje ali izravnavo pomembnejših škodljivih vplivov na okolje ali z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami;
3. nameravani poseg v okolje z vidika njihove pristojnosti ni sprejemljiv.

Rok za izdajo mnenja je 21 dni.

Vključevanje javnosti

Vključevanje javnosti zagotovi ministrstvo z najmanj trideset dnevno javno razgrnitvijo, ki jo naznani z javnim naznanilom. Javno naznanilo je objavljeno na krajevno običajen način in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

O izdani odločbi glede izdaje okoljevarstvenega soglasja je javnost seznanjena z kopijo odločbe, ki se objavi na krajevno običajen način in na osrednjem spletnem mestu državne uprave, najkasneje v sedmih dneh po vročitvi odločbe strankam.

Izdaja odločbe

Rok za izdajo odločbe je tri mesece od popolne vloge. Rok za izdajo odločbe ne teče v času javne razgrnitve, v času, ki ga nosilec nameravanega posega potrebuje za opredelitev do mnenj in pripomb v skladu s šestim odstavkom 96. člena ZVO-2 ter za morebitno dopolnitev poročila o vplivih na okolje, v času iz 3. točke prvega odstavka 98. člena ZVO-2, v času, za katerega se dogovori z državo članico iz tretjega odstavka 98. člena ZVO-2, ter v času, ki ga nosilec nameravanega posega potrebuje za opredelitve in dopolnitve, ali v času poteka postopka prevlade javne koristi v skladu s 96. členom ZVO-2.

Po končani javni razgrnitvi in javni obravnavi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, po izvedbi ugotovitvenega postopka, v katerem se ugotavlja, ali je poseg sprejemljiv za okolje, izda odločbo o izdaji okoljevarstvenega soglasja. V odločbi ministrstvo navede tudi, kako se je pri odločitvi upoštevalo mnenja in pripombe zainteresirane javnosti, mnenja mnenjedajalcev, odgovore in pojasnila nosilca nameravanega posega in mnenje in pripombe države članice, pridobljene na podlagi 90. člena ZVO-2.

Veljavnost okoljevarstvenega soglasja

Okoljevarstveno soglasje preneha veljati, če nosilec posega v petih letih od njegove pravnomočnosti ne začne izvajati posega v okolje. Če nosilec nameravanega posega v okolje v roku ne začne izvajati posega, lahko tri mesece pred iztekom veljavnosti okoljevarstvenega soglasja zahteva njegovo podaljšanje.

Začetek izvedbe posega mora nosilec nameravanega posega prijaviti pristojni inšpekciji.

Sprememba posega po izdaji okoljevarstvenega soglasja

Če želi nosilec posega spremeniti poseg v okolje po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, v kolikor je to predpisano, ali pred začetkom izvajanja posega v okolje, če ne gre za gradnjo po predpisih o graditvi, mora nameravano spremembo pisno prijaviti ministrstvu.

Prijava mora vsebovati opis sprememb posega v okolje, opis okolja ali delov okolja, na katere bo nameravani poseg vplival, in opis mogočih pomembnih škodljivih vplivov posega na okolje ali dele okolja.

Prenos okoljevarstvenega soglasja na drugo osebo

Okoljevarstveno soglasje se lahko do začetka izvedbe nameravanega posega v okolje prenese na drugo osebo le s soglasjem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Čezmejni vplivi

Za poseg v okolje, ki bi lahko imel čezmejne vplive, mora ministrstvo pri izdaji okoljevarstvenega soglasja zagotoviti sodelovanje javnosti, pa tudi vključevanje držav članic EU in drugih držav, ki so pogodbenice ustrezne konvencije, ter njihove javnosti. Urejeno je tudi sodelovanje sosednjih držav, ki pa v tem primeru niso le članice EU, pač pa tudi države, ki so pogodbenice konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvencija), katere pogodbenica je tudi Republika Slovenija. Zaradi zahtev Aarhuške konvencije je bilo treba na poseben način urediti tudi položaj tako imenovane zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij, ki imajo položaj stranskega udeleženca v postopku.