Stroški uveljavljanja pravic v postopku prve in druge obravnave

Za obravnavo kršitev pacientovih pravic se ne zahteva plačila upravne takse ali drugih nadomestil. Stroške, ki nastanejo zaradi postopka, predhodno nosi vsak udeleženec sam. Če s svojo zahtevo ne uspe, krije zgolj svoje stroške. Komisija RS za pacientove pravice lahko pacienta oprosti plačila vseh ali dela stroškov, če jih ta ne more plačati brez škode za preživljanje samega sebe ali svoje družine. Krivdno povzročene stroške krije tisti udeleženec, ki jih je povzročil.

Prva obravnava pri izvajalcu zdravstvenih storitev

Pacient lahko že med potekom zdravstvene oskrbe izrazi nezadovoljstvo nad izvajanjem zdravstvene oskrbe ali nad odnosom zdravstvenega delavca oziroma sodelavca. Glede morebitnih nesporazumov med zdravljenjem se pacient najprej obrne na zdravnika, ki ga zdravi in se skuša z njim pogovoriti in najti rešitev.

Če pacient in zdravnik sporazuma ne moreta doseči oziroma pacient ni zadovoljen z zdravnikovimi pojasnili, pacient lahko vloži zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. S pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic pacienta seznani zdravstven delavec oziroma zdravstveni sodelavec. Pacient vloži zahtevo pri pristojni osebi za sprejemanje in obravnavo kršitev pacientovih pravic.

Pristojna oseba za sprejemanja in obravnavo kršitev pacientovih pravic

Vsak izvajalec mora imeti na vidnem mestu v čakalnici, pri vhodu na oddelek ali na oglasnem mestu objavljeno: ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko, vse potrebne podatke o načinu vložitve prve zahteve, pa tudi ime, naslov, telefonsko številko in uradne ure najbližjega zastopnika pacientovih pravic.

Roki za vložitev prve zahteve za obravnavo

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma sodelavcev se vloži najpozneje v 15 dneh od nastanka domnevne kršitve.

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenega osebja pri nudenju zdravstvene oskrbe vložite najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi.

Če je pacient za kršitev izvedel kasneje oziroma so se posledice kršitve pokazale kasneje, lahko prvo zahtevo vloži tudi po preteku rokov, vendar najkasneje v treh mesecih.

Postopek za vložitev prve zahteve za obravnavo

Prvo zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic se lahko poda ustno na zapisnik ali pisno pri pristojni osebi izvajalca. Zahteva za prvo obravnavo mora vsebovati:

• osebno ime,
• naslov,
• kontaktne podatke pacienta,
• opis domnevne kršitve,
• podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma sodelavcih, morebitnih drugih udeleženih osebah,
• čas in kraj domnevne kršitve,
• morebitne posledice domnevne kršitve ter
• morebitni predlog za rešitev sporne zadeve.

Anonimnih, žaljivih ali prepoznih zahtev pristojna oseba ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, če je znan.

Prvi potek obravnave

Pristojna oseba lahko po prejemu popolne zahteve:

• zahtevi v celoti ugodi (s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu),
• napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, če se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
• ustavi postopek, če pacient zahtevo umakne (s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu),
• pisno povabi pacienta na ustno obravnavo.

Na ustni obravnavi pristojna oseba opravi pogovor s pacientom in udeleženim zdravstvenim delavcem oziroma sodelavcem, ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve. Na pogovor lahko povabi tudi drugega strokovnjaka, ki ima potrebna znanja s področja kršitve, lahko pa se opravi še pregled zdravstvene dokumentacije.

O poteku ustne obravnave se naredi zapisnik. Namen ustne obravnave je predvsem sklenitev dogovora o načinu rešitve spora. Dogovor je sklenjen, ko ga podpišeta pacient in pristojna oseba. Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku.

Pristojna oseba mora pacienta poučiti o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic.

Druga obravnava pred Komisijo Komisija RS za varstvo pacientovih pravic

Zahteve za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic obravnava Komisija RS za pacientove pravice (Komisija), ki jo sestavlja predsednik in 75 članov.

Komisija RS za pacientove pravice je pristojna za odločanje o drugi zahtevi:

• zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve,
• zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve,
• če izvajalec zdravstvene dejavnosti kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel.

Roki za vložitev zahteve za drugo obravnavo

Drugo zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic se vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz prve obravnave ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora.

Če izvajalec prve obravnave ne izvede (molk organa), lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

Postopek za vložitev zahteve za drugo obravnavo

Drugo zahtevo pacient vloži pisno ali ustno na Komisijo. Zahteva za drugo obravnavo mora vsebovati naslednje podatke:

• osebno ime,
• naslov,
• kontaktne podatke pacienta,
• navedbo izvajalca, zoper katerega se druga zahteva vlaga,
• razlog za vložitev,
• dokazilo o vložitvi prve zahteve, izvod prve zahteve in fotokopijo morebitnega sklenjenega dogovora,
• izjavo pacienta, da o zadevi ne teče sodni ali upravni spor,
• morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic,
• morebiten predlog za rešitev spora.

V primeru nerazumljive ali nepopolne zahteve, Komisija pozove pacienta k dopolnitvi ali popravku. Če pa je zahteva anonimna, prepozna ali če pacient ne popravi oziroma dopolni zahteve v roku, se zahteva zavrže.

Sklenitev poravnave

Pacient lahko vse čas postopka sklene poravnavo z udeleženci spora, če je to glede na naravo kršene pravice mogoče.

Kadar Komisija zahtevo za drugo obravnavo vzame v obravnavo, je najprej sklican pripravljalni narok, kjer se razpravlja o dejanskih in pravnih vidikih zahteve in se dogovori za eno od možnosti:

• sklenitev poravnave,
• soglasje za pričetek postopka mediacije ali
• postopek obravnave druge zahteve v senatni obravnavi.

Poravnavo sklenejo tako, da z vzajemnim popuščanjem prekinejo spor oziroma odpravijo negotovosti in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Pred sklenitvijo poravnave se pacientu pojasnijo vse okoliščine in posledice sklenjene poravnave, kar se zapiše tudi v zapisnik. Poravnava mora biti jasna in določna ter ne sme biti v škodo javne koristi, javne morale ali pravne koristi drugih. Poravnava je sklenjena, ko je zapisnik prebran in ga podpišejo udeleženci spora. Poravnava, sklenjena po tem odstavku, je izvršilni naslov.

Mediacija

Mediacija je postopek mirnega reševanja sporov, pri katerem sprte strani ob pomoči nepristranskega posrednika (mediatorja) iščejo rešitev spora, ki v najboljši možni meri upošteva interese vseh in s katero so vsi zadovoljni.

Posebej pomembno je, da gre osebam v sporu predvsem za ugodno razrešitev spora in ne za prizadevanje, da bi v sporu zmagale, prizadele ali razvrednotile nasprotno stranko. Podrobneje je postopek mediacije določen v Pravilniku o mediaciji v zdravstvu.

Uspešna mediacija se konča s sklenitvijo sporazuma med pacientom in izvajalcem. Doseženi sporazum stranki sporazumno predložita v potrditev predsedniku Komisije RS za pacientove pravice in ima status izvršilnega naslova (kvalificirana javna listina, s katero je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je s to javno listino ugotovljena). To pomeni, da v primeru nespoštovanja sporazuma pacientu ni trebe vlagati tožbe na sodišče, pač pa lahko pri sodišču neposredno doseže izvršitev obveznosti izvajalca, ki so bile dogovorjene v sporazumu.

Postopek pred senatom

Če udeleženci ne sklenejo poravnave ali ne dosežejo dogovora o začetku postopka mediacije ter pacient ne zahteva odškodnine, se postopek nadaljuje pred senatom. Senat šteje tri člane in odloča z večino glasov vseh članov.

Senat si med postopkom prizadeva predvsem za sklenitev poravnave ali drugega sporazuma. Senat lahko sprejme zlasti naslednje odločitve:

• izvajalcu zdravstvene dejavnosti naloži odpravo ugotovljenih nepravilnosti in poročanje o izvedenih ukrepih,
• izvajalcu zdravstvene dejavnosti naloži, da pacientu obrazloži razloge za nastanek nepravilnosti in se mu zanje opraviči,
• izvajalcu zdravstvene dejavnosti naloži izvedbo dodatnih preiskav, ponovitev, dopolnitev ali popravo zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno, in poročanje o izvedenih ukrepih,
• izvajalcu zdravstvene dejavnosti naloži izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev kršenja pravic v prihodnje in poročanje o izvedenih ukrepih,
• izvajalcu zdravstvene dejavnosti, izjemoma pa tudi neposrednemu kršitelju, izreče opomin, pri tem pa lahko odloči, da se opomin, izrečen izvajalcu zdravstvene dejavnosti, tudi javno objavi na spletni strani Komisije,
• izvajalcu zdravstvene dejavnosti izda priporočilo za ukrepanje, ki lahko prispeva k učinkovitemu uveljavljanju pravic iz tega zakona.

Senat lahko predlaga tudi, da se opravi:

• upravni nadzor v pristojnosti ministrstva, pristojnega za zdravje,
• zunanji strokovni nadzor po predpisih, ki urejajo nadzor za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev (strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga izvede pristojna zbornica oziroma strokovno združenje z javnim pooblastilom za opravljanje strokovnega nadzora),
• finančni nadzor, ki ga izvede Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
• disciplinski ali drug postopek zoper odgovorne delavce izvajalca zdravstvene dejavnosti.

Odločitev senata v postopku obravnave druge stopnje je dokončna. Zoper odločbe in sklepe senata, s katerim se postopek obravnave konča, ni pravnih sredstev, vendar pacient lahko uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu.