Pridobivanje vodnih in priobalnih zemljišč

Pridobivanje vodnih in priobalnih zemljišč

Direkcija RS za vode pridobiva vodna (in priobalna) zemljišča skladno s planom pridobivanja ali v okviru uveljavljanja predkupne pravice.

Predkupna pravica

Skladno z 22. členom Zakona o vodah je država predkupni upravičenec pri nakupu vodnega in priobalnega zemljišča. Lastnik (vodnega) zemljišča mora o nameravani prodaji obvestiti Direkcijo RS za vode. To stori pisno, tako da navede podatke o zemljišču (parcelna številka, šifra katastrske občine in katastrska občina), ceno in druge prodajne pogoje.

Lastnik zemljišča poda pisno vlogo na naslov: Direkcija RS za vode, Oddelek za upravljanje s premoženjem, Mariborska 86, 3000 Celje ali na elektronski naslov gp.drsv@gov.si; odgovor pa prejme v 60 dneh od prejema pisne vloge oz. obvestila.

Razpolaganje z vodnimi in priobalnimi zemljišči

Vodna zemljišča v lasti države niso v pravnem prometu, zato prenos lastninske pravice na pravne ali fizične osebe ni možen.

Za vodno zemljišče s statusom naravno vodno javno dobro pa je mogoče ugotoviti, da ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za vodno zemljišče. V teh primerih se lahko po izbrisu statusa naravno vodno javno dobro:

• razpolaga s tem zemljiščem zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po Zakonu o vodah,
• zamenja to zemljišče za drugo zemljišče, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po Zakonu o vodah, ali
• zamenja to zemljišče za drugo vodno ali priobalno zemljišče, s katerim ne upravlja direkcija.

Če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno in katastrsko stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.

Če glede razpolaganja z vodnimi zemljišči po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra ni mogoče ravnati, kot je navedeno v prejšnjih odstavkih, se lahko:

• kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, ali
• s stavbnimi zemljišči prosto razpolaga.

Oseba s pravnim interesom lahko poda pisno vlogo za kateregakoli izmed naštetih postopkov na naslov: Direkcija RS za vode, Oddelek za upravljanje s premoženjem, Mariborska 86, 3000 Celje ali na elektronski naslov gp.drsv@gov.si.

Prednostno se obravnavajo vloge, kjer se uveljavlja javni interes in pa interes upravljavca vodnih in priobalnih zemljišč po uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim.

Direkcija RS za vode izvaja postopke razpolaganja z vodnimi in priobalnimi zemljišči skladno z letnim planom.

Vrednost vodnih in priobalnih zemljišč v postopkih razpolaganja se določi skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje nadomestil v postopkih pridobivanja, razpolaganja in obremenjevanja s stavbnimi pravicami.

Upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči

Gradbeni zakon v tretji točki drugega ostavka 35. člena določa, da mora investitor, če v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja, v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti: notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo (sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v lasti njegovega ustanovitelja, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor zakoniti upravljavec), ali drugo listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del. 

V primeru izvedbe posega na vodnem ali priobalnem zemljišču v lasti Republike Slovenije mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti eno izmed pogodb, ki se sklepajo v okviru upravljanja z vodnimi in priobalnimi zemljišči na Direkciji RS za vode, in sicer:

• pogodbo o ustanovitvi služnosti,
• pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice,
• pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij glede uporabe in vzdrževanja vodne infrastrukture za druge namene (48. člen Zakona o vodah),
• pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (49. člen Zakona o vodah) in
•  sporazum o uporabi vodnega zemljišča v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za vode, ki ga sklenemo za posege, katerih investitorji so državni organi oziroma pravne osebe, ki izvajajo posege v imenu in za račun Republike Slovenije.

Vse naštete pogodbe se lahko sklenejo po dokončnosti Vodnega soglasja, stranke pa lahko vlogo oddajo na vnaprej pripravljenih obrazcih (razen za služnost, kjer dodatna vloga ni potrebna), ki jih pošljejo na naslov: Direkcija RS za vode, Oddelek za upravljanje s premoženjem, Mariborska 86, 3000 Celje ali na elektronski naslov gp.drsv@gov.si.

 Ustanovitev služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države

 Za dopustne posege na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države je mogoče pridobiti služnostno pravico, in sicer na podlagi dokončnega Vodnega soglasja (153a. člen Zakona o vodah).

Nabor posegov in določitev nadomestila, za katere se pridobi služnostna pravica, je določen v Pravilniku o metodologiji za določanje nadomestil za služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti Republike Slovenije.

Investitorju ni treba vlagati posebne vloge za pridobitev služnostne pravice, saj se predlog pogodbe pripravi ob vodnem soglasju. Nujno pa je, da investitor že ob vlogi za vodno soglasje sporoči vse podatke, ki so potrebni za pogodbeno opredelitev posega in izračun nadomestila. 

Ustanovitev stavbne pravice na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države

Za dopustne posege na vodnih in priobalnih zemljiščih v lasti države je mogoče pridobiti služnostno pravico, in sicer na podlagi dokončnega Vodnega soglasja (153a. člen Zakona o vodah).

Tako kot služnostna, je tudi stavbna pravica odplačna, enkratno nadomestilo se določi skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje nadomestil v postopkih pridobivanja, razpolaganja in obremenjevanja s stavbnimi pravicami.

Investitor mora za ustanovitev stavbne pravice podati pisno vlogo:

• Predlog za ustanovitev stavbne pravice na vodnem ali priobalnem zemljišču v lasti Republike Slovenije (na podlagi 153a. člena Zakona o vodah)

Ureditev medsebojnih razmerij glede uporabe in vzdrževanja vodne infrastrukture za druge namene in pri gradnji vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda

Vodna infrastruktura je definirana v 44. členu Zakona o vodah kot:

»Objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, brez zemljišč na območju zadrževalnika, namenjenih občasnemu zadrževanju voda, zbiralnik ipd. ter izvajanju monitoringa voda.

Za vodno infrastrukturo se, poleg objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po tem zakonu.«

Kadar želi oseba uporabljati objekt vodne infrastrukture za namene, ki presegajo urejanje voda, ali pa želi zgraditi ali dograditi že obstoječi objekt vodne infrastrukture, se razmerja glede medsebojnih pravic in obveznosti in vzdrževanja vodne infrastrukture med osebo in Direkcijo RS za vode uredijo s pogodbo.

Podlaga za sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih je dokončno vodno soglasje*.

*  Vodno soglasje ni potrebno, kadar se sklepa pogodba o ureditvi medsebojnih razmerjih zaradi uporabe vodne infrastrukture v povezavi s pridobitvijo vodne pravice oz. postopkom podelitve vodnega dovoljenja.

Oseba, ki želi skleniti pogodbo, mora podati pisno vlogo:

• Predlog za sklenitev pogodbe za ureditev medsebojnih razmerij zaradi uporabe oziroma gradnje vodne infrastrukture (na podlagi 48. ali 49. člena Zakona o vodah)

Pisna vloga ni potrebna, kadar se sklepa pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij zaradi uporabe vodne infrastrukture v povezavi s pridobitvijo vodne pravice oz. postopkom podelitve vodnega dovoljenja. V teh primerih je postopek sklenitve pogodbe del postopka izdaje vodnega dovoljenja.

Sporazum o uporabi stvarnega  premoženja

Kadar želi drug državni organ uporabljati vodno ali priobalno zemljišče v lasti države, se sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim se uredijo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem zemljiščem.

Sporazum se sklene na podlagi določil Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

Podlaga za sklenitev sporazuma o uporabi stvarnega premoženja je dokončno vodno soglasje.

Državni organ, ki želi skleniti sporazum, mora podati pisno vlogo:

• Sporazum o uporabi zemljišča za državne organe

Obrazci

Obrazci

• Predlog za ustanovitev stavbne pravice na vodnem ali priobalnem zemljišču v lasti Republike Slovenije (na podlagi 153a. člena Zakona o vodah)
• Predlog za sklenitev pogodbe za ureditev medsebojnih razmerij zaradi uporabe oziroma gradnje vodne infrastrukture (na podlagi 48. ali 49. člena Zakona o vodah)
• Predlog za sklenitev sporazuma o uporabi zemljišča za državne organe
• Vloga za izdajo potrdila o (ne)uveljavljanju predkupne pravice DRSV na zemljiščih v lasti pravne ali fizične osebe