Vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ali drugih površin lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki neposredno rabi vodo. Kot kmetijsko zemljišče se štejejo zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Poleg teh zemljišč se za kmetijska zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.

V primeru ostalih zemljišč, ki niso kmetijska, se šteje, da gre za neposredno rabo vode za namakanje drugih površin.

Če se voda uporablja za zalivanje vrta oz. zemljišča, na katerem se gojijo vrtnine in sadje za lastno porabo, in če površina zemljišča ne presega 300 m², se raba vode za zalivanje vrta evidentira na podlagi oddanega predloga za izdajo potrdila za evidentiranje posebne rabe vode za zalivanje vrta.

Navodila za oddajo vloge

Vloga za pridobitev ali podaljšanje vodnega dovoljenja se na predpisanem obrazcu vloži pri Direkciji RS za vode.

V primeru, da želite pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode za namakanje zemljišč, ki so kmetijska in nekmetijska, oddajte ločeni vlogi.

Izpolnjeni vlogi je treba priložiti naslednje dokumente:

• hidrogeološko poročilo za vodni vir v profilu odvzemnega objekta, ki ga mora izdelati ustrezna strokovna institucija skladno s Prilogo 1, v primeru, da gre za odvzem vode iz izvira oziroma iz vrtine, vodnjaka ali drenažnega zajetja;
• hidrološko poročilo v primeru, da gre za odvzem vode iz vodotoka, vendar na poziv direkcije v samem postopku;
• tehnično dokumentacijo o objektih in napravah, ki bodo rabili vodo (vsebovati mora zlasti tehnično poročilo z opisom odvzema vode, dovodnega sistema, odvodnega sistema z iztokom in opisom naprave za rabo vode, risbe in skice osnovnih konceptov tehničnih rešitev objektov in naprav, ki so predvideni za rabo vode, izrisane v primernem merilu; situacijo z vrisom objektov in naprav za rabo vode; tlorise in prereze zajetja, dovodni in odvodni sistem z iztokom);
• kopijo načrta parcele z vrisom predvidenih objektov (t.j. odvzemnega objekta);
• mnenje izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo o razpoložljivosti vodnega vira in neogroženosti oskrbe s pitno vodo (samo v primeru rabe vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo);
• izjavo lastnika nepremičnine, na kateri je predviden odvzemni objekt - zajetje (samo v primeru, ko prosilec ni lastnik te nepremičnine);
• pisno pooblastilo (če prosilca zastopa pooblaščenec).

 Vodno dovoljenje se na vlogo imetnika lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev. O podaljšanju vodnega dovoljenja se odloča na podlagi prejete vloge za podaljšanje vodnega dovoljenja, ki se vloži na predpisanem obrazcu. Podaljšanje vodnega dovoljenja je mogoče, če je do prenehanja vodne pravice manj kot 6 mesecev.

Stroški postopka: 22,60 EUR

Pravna podlaga: 125. in 127. člen  Zakona o vodah, Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda in Zakon o kmetijskih zemljiščih.