Slovenija kot članica schengenskega območja

Slovenija je postala članica schengenskega območja 21. decembra 2007, ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU. 30. marca 2008 je sprostila nadzor tudi na zračnih mejah.

Ob vstopu v Evropsko unijo je Slovenija, podobno kot druge nove članice, prevzela obveznost vzpostavitve ustreznega novega režima na zunanji meji EU. V skladu z evropskim pravnim redom je to pomenilo vzpostavitev novega režima na mejah držav članic EU in držav nečlanic EU oziroma tako imenovanih tretjih držav. Slovenija je zato vzpostavila varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na svojem delu zunanje meje EU s Hrvaško ter zagotovila njegovo izvajanje po standardih EU.

Slovenija je z vstopom v schengensko območje odpravila mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, obenem pa okrepila nadzor na meji s Hrvaško, ki je postala schengenska zunanja meja. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje 1. januarja 2023 je Slovenija odpravila mejni nadzor tudi na meji s Hrvaško.

Slovenija kot članica evrskega območja

Slovenci smo evro uvedli 1. januarja 2007 in se kot prva nova država članica pridružili državam v območju evra oziroma evrskem območju. Prehod s tolarja na evro je potekal hitro in gladko ter brez večjih težav, saj smo bili z evrom že seznanjeni, imeli do uvedbe zelo pozitiven odnos in pričakovali predvsem pozitivne gospodarske učinke. Z junijem 2007 se je izteklo tudi obdobje dvojnega označevanja cen.

Uvedba evra je mejnik v razvoju EU in največja monetarna sprememba v zgodovini sodobne Evrope. Evro udejanja ekonomsko in monetarno unijo. Gradi na uspehu enotnega trga in precej prispeva h gospodarski stabilnosti, potrebni za večjo rast. Povečuje konkurenco in inovacije, koristi potrošnikom in sprošča sredstva za druga področja, kot sta socialno varstvo in izobraževanje. Poleg tega politično in gospodarsko krepi Evropo ter kot stabilna mednarodna valuta prispeva k stabilnosti svetovnega gospodarstva. Z nekaj zaporednimi širitvami je velikost območja, ki ga pokriva EU, postala njena velika konkurenčna prednost, kar se kaže predvsem v koristih, ki jih enotni trg prinaša državam članicam.

Slovenci v institucijah EU

Slovenija je s članstvom v EU prenesla izvrševanje dela svojih suverenih pravic na EU ter si pridobila pravico enakopravnega soustvarjanja pravnega reda in politik EU. Pravni akti in odločitve, ki se sprejemajo na ravni EU, postanejo del slovenskega pravnega reda in vplivajo na življenje slovenskih državljanov.

• V Komisiji sodeluje komisar, ki zastopa skupne interese EU. V direktoratih Komisije so zaposleni slovenski državljani, ki prav tako zastopajo interese EU. V izvedenskih odborih Komisije so številni slovenski vladni in nevladni predstavniki, ki jim kot svetovalci strokovnjaki pomagajo pri pripravi predlogov aktov ali ukrepov. Slovenski komisar v Evropski komisiji
• V Svetu EU sodelujejo vladni predstavniki, ki uveljavljajo interese oziroma stališča Slovenije. Gre za predstavnike ministrstev in vladnih služb ter Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji na ravni funkcionarjev in državnih uradnikov.
• V Evropskem parlamentu sodeluje osem slovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah in zastopajo politične interese državljanov EU. Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu
• V Evropskem svetu sodeluje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki zastopa politične interese Slovenije. Zasedanja se udeležuje še minister za zunanje in evropske zadeve, vedno pogosteje pa tudi državni sekretar, pristojen za evropske zadeve, oziroma minister za finance. Udeležba državnega sekretarja in ministra za finance je odvisna od vsebine obravnavanih aktov.
• V Evropskem ekonomsko-socialnem odboru sodeluje sedem slovenskih članov, ki zastopajo interese delodajalcev, sindikatov in raznih interesnih skupin.
• V Evropskem odboru regij sodeluje sedem slovenskih članov in sedem njihovih namestnikov, ki zastopajo dve reprezentativni organizaciji slovenskih lokalnih skupnosti – Skupnost občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije.
• Na Sodišču Evropske unije in Evropskem računskem sodišču službujejo slovenski državljani, ki pa so pri svojem delu popolnoma neodvisni tako od interesov slovenske države kot tudi od vplivov institucij Evropske unije.
• V svetu Evropske centralne banke (ECB) sodeluje guverner Banke Slovenije, v njenih delovnih telesih pa tudi drugi strokovnjaki slovenske centralne banke. ECB je centralna banka 19 držav EU, ki so sprejele evro. Njena glavna naloga je ohranjati stabilnost cen v evrskem območju in s tem vzdrževati kupno moč enotne valute.

Skupen evropski nastop

Slovenija se zaveda pomena močne skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) EU. Pri njunem sooblikovanju je dejavna predvsem pri horizontalnih in regionalnih temah, ki so v njenem strateškem interesu. V skladu s potrebami EU ter svojimi interesi in zmogljivostmi sodeluje v civilnih misijah in vojaških operacijah na kriznih območjih. Posebno pozornost namenja Zahodnemu Balkanu, tamkajšnjim razmeram in sodelovanju z državami regije.

Zagovornica širitve EU

Slovenija ostaja zagovornica širitve EU kot najmočnejšega geopolitičnega instrumenta EU in enega najmočnejših vzvodov za krepitev politične in gospodarske stabilnosti ter varnosti, zlasti z državami Zahodnega Balkana. Vstopanje držav Zahodnega Balkana v EU podpira tudi v procesu Brdo-Brioni.

Predsedovanje Slovenije Svetu EU

Države članice EU predsedujejo Svetu EU (poleg Evropske komisije in Evropskega parlamenta ena od treh glavnih institucij EU) po vnaprej določenem sistemu rotacije. Predsedovanje vsake države traja šest mesecev. Slovenija je prvič predsedovala Svetu EU v prvi polovici leta 2008, drugič pa je bila na vrsti v drugi polovici leta 2021.