Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo
Težnja Slovenije k vključitvi v Evropsko unijo je izhajala iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja z Evropsko unijo ter iz slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor. Pomembni razlogi, ki so narekovali strateški cilj Slovenije, da se vključi v Evropsko unijo, so bili tudi varnostni. Slovenija je bila prepričana, da vprašanja nacionalne varnosti in obrambe lahko učinkoviteje rešuje v okviru Evropske unije in zveze NATO.
Sporazum o sodelovanju in sporazum o pridružitvi
Pravno-institucionalni okvir za odnose med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo je bil vzpostavljen s sporazumom o sodelovanju. Pogajanja za sklenitev tega sporazuma so se začela julija 1992. 5. aprila 1993 je bil Sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo podpisan, veljati pa je začel 1. septembra istega leta.
Za začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o pridružitvi je Slovenija uradno zaprosila 10. junija 1996. Slovenija in EU sta 11. novembra 1996 podpisali začasni sporazum o trgovini, ki je začel veljati 1. januarja 1997. Z njim je začel veljati trgovinski del sporazuma, ki je določal območje proste trgovine med Slovenijo in državami članicami.
16. julija 1997 je Evropska komisija predstavila mnenje o državah kandidatkah za vstop v EU (Agenda 2000). Ker je bilo mnenje o Sloveniji ugodno, je bila decembra 1997 uvrščena v prvi krog držav za začetek pogajanj, ki so se 31. marca 1998 tudi uradno začela. Končala so se konec leta 2002 z dogovorom o pogojih pristopa Slovenije.
Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije
Pred vstopom je Slovenija prilagodila svojo zakonodajo evropskim pravilom, razen na področjih, kjer so bile na pogajanjih dogovorjene nekatere izjeme in prehodna obdobja. 23. marca 2003 smo na referendumu o vstopu Slovenije v EU večinsko podprli članstvo in 1. maja 2004 je Slovenija po zaključenem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU.