Leti 1990 in 91 sta bili zgodovinski za Slovenijo, saj so se uresničile dolgoletne sanje o samostojni Slovenije. Dejavnost policije v osamosvojitvenem procesu je potekala že pred letom 1990. Omenil bi tudi leto 1989, z napovedanim "Mitingom resnice." Znano je, da je vodstvo takratne policije miting prepovedalo. Določene aktivnosti glede preprečitve prihoda t.i. "mitingašev" je prevzela policija, ki je določeno število policistov poslala na južno mejo. Takrat sem bil tudi sam na južni meji, kot kriminalist v pripravljenosti, če bi do prihoda "mitingašev" res prišlo. Na srečo so od mitinga odstopili.

Omenili ste provokacije z "mitingi resnice", tudi Jugoslovanska armada je v dneh pred osamosvojitveno vojno Mariboru nenehno izzivala incidente. Kako se je policija odzivala na te provokacije?

Policija se je na te provokacije odzvala razumno, izogibali smo se morebitnim nasprotnim provokacijam in s tem povezanimi konflikti. Policija je pokazala odločenost za varovanje Slovenije in dala jasne znake, da se bo kakršnikoli agresiji odločno uprla. Tudi med sodelavci v kriminalistični službi je prevladovalo vzdušje pripravljenosti na kakršnekoli provokacije in agresijo.

Takrat ste bili sodelavec Franca Kanglerja, ki je bil tudi kriminalist v Mariboru. Ste sodelovali tudi z njim? Če ste, kako je to sodelovanje potekalo?

Da, s Francem Kanglerjem sva bila takrat sodelavca v kriminalistični službi, določene aktivnosti sva tudi skupaj opravljala. Naloge kriminalistične službe so bile predvsem v zbiranju informacij, opazovanju vojaških objektov, kasneje po končani agresiji JLA pa tudi z opravljanjem razgovorov s prebežniki in vojnimi ujetniki. Skrbeli smo za varen prevoz ujetnikov v zbirališče v Zasavju. Opravljali smo tudi oglede krajev spopadov. Spomnim se, da sem bil pri ogledu poškodovane kasarne v Sladkem Vrhu, tudi v Šentilju in Cmureku. Obkolitev učnega centra v Pekrah in odločen odziv branilcev pa je pokazal, da jugoslovanska vojska ne bo imela lahkega dela z nami.

Kako je policija takrat zagotavljala varnost ljudi in premoženja?

Dogodki v Pekrah so bili pomemben mejnik. Mariborčani so pokazali svojo enotnost in pripravljenost upreti se agresiji JLA. Če bi takrat Mariborčani klonili, bi verjetno bil tok dogodkov drugačen. Tako pa so Mariborčani s svojo odločnostjo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj dogodkov, morda je bilo to ključno za osamosvojitev Slovenije.

Omenili ste sodelovanje Mariborčanov, ki so takrat zaprli izhode vojaškim vozilom iz vojašnic. Padla je tudi prva žrtev vojne za Slovenijo, Jozef Šimčik. Kot v času generala Maistra je tudi tokrat Maribor odigral pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. Kako se spominjate tistih časov?

Vsekakor smo Mariborčani večkrat  v zgodovini pokazali pogum in odločnost, ko je bilo to najbolj potrebno. S ponosom lahko povem, da smo tudi v času osamosvojitvene vojne ravnali preudarno in odločno ter odgovorili na zgodovinski trenutek, priložnost za samostojno državo.

Ste državni svetnik. Slovenija se po 30. letih obstoja ni sposobna zediniti o ključnih izzivih sodobnega časa. Kje vidite rešitve?

Državni svet vidim kot homogeno skupnost, kjer je, v nasprotju z Državnim zborom, dialog na višjem nivoju. K temu gotovo prispeva tudi predsednik Državnega sveta, spoštovani Alojz Kovšca, ki zna z umirjenim in odločnim načinom vodenja držati Državni svet na zavidljivem nivoju. Njegova zasluga je, da Državni svet pridobiva na veljavi.

V družbi pa pogrešam sodelovanje pri ključnih projektih. Tega ni, pa tudi splošna politična kultura je na zelo nizki ravni. Kar je dovoljeno enim, drugim ni. Občutek imam, da so v Sloveniji prvorazredni in drugorazredni državljani. K temu v določeni meri prispevajo tudi mediji. Eni - predvsem politiki desnega političnega prepričanja - doživljajo medijske linče za storjene nepravilnosti, mediji pa politikom levega političnega prepričanja marsikaj "odpustijo", oziroma poskušajo zadeve utišati, pogosto pomesti pod preprogo. Slovenija mora postati pravna država, za vse morajo veljati enaki vatli. Dvig politične kulture se mora znatno izboljšati. Objektivnost medijev mora postati realnost v naši Sloveniji.

Zagotovo imamo še veliko dela, veliko bo za postoriti, mislim pa, da smo na pravi poti.

Hvala za pogovor.

Avtor: Franci Donko