Z uvodnim nagovorom je zbrane najprej pozdravila generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel, osrednja govornica je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel pa slavnostna govornica.

Babištvo je z vpisom na Unescov seznam postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij in navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je prepoznala babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.

Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko se je v osrednjem nagovoru zahvalila vsem, ki so pripomogli k vpisu babištva na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. “Nesnovna dediščina pomeni veščine, znanja, ki so se gojila desetletja in stoletja, in to tradicijo se uporablja skupaj s sodobnimi znanstvenimi dognanji. Tudi to je sporočilo vašega dela in sporočilo tega vpisa, v katerem so se povezale babice, povezale so se kulture ter kulturna in zdravstvena stroka od Kolumbije do Slovenije, od Afrike do Srednje Azije. Pri vašem delu ste močno povezani z mednarodno skupnostjo in vsak trenutek prispevate k temu, da kot človeštvo obstajamo. S tem priznanjem pa je sedaj tudi na nas, da skrbimo, da bo ta skupnost vedno močnejša,” je med drugim še poudarila ministrica dr. Asta Vrečko.

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel je v uvodnem nagovoru dejala: “Dediščina so zgodbe, ki živijo v narečjih in pesmi, ki jih prenašamo med rodovi, vtkana je v značilnih jedeh in navadah, ki povezujejo lokalno skupnost, podpira rokodelske izdelke, ki so v navdih sodobnim ustvarjalcem. Projekt je bil zaradi vseh vrednot, ki jih babištvo posreduje, tudi naša življenjska šola. Hvaležni smo za to izkušnjo, za pridobljeno znanje, novo občutljivost, spoštovanje in razumevanje ter zlasti za medsebojno spoštovanje, ki je podlaga za naše prihodnje sodelovanje.”

“Babice torej spadajo med ključne akterje v zdravstvenem sistemu, saj naredijo s svojim strokovnim znanjem in empatijo ogromno razliko v življenju žensk in njihovih družin. Ustvarjajo varno in podporno okolje, prispevajo k opolnomočenju žensk ter k njihovemu boljšemu zdravstvenemu in socialnemu položaju v družbi. Vse to pa ima seveda dolgoročne pozitivne učinke na celotno skupnost,” pa je med drugim poudarila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.

Govori vseh treh govornic so objavljeni v priponkah pod besedilom.