Domači in tuji strokovnjaki so razpravljali o možnih rešitvah za razogljičenje zdravstvenega sistema ter se seznanili z domačimi in tujimi primeri dobrih praks.

Podnebne spremembe predstavljajo vse večjo grožnjo za zdravje ljudi, saj povečujejo frekvenco in intenzivnost vročinskih valov ter onesnaženost zraka in s tem povezano višjo stopnjo umrljivosti. Prav tako spodbujajo širitev okužb, ki jih povzročajo patogeni, saj višje temperature zagotavljajo bolj ugodne razmere za njihov razvoj. Poleg tega pa izpostavljanje ultravijoličnem (UV) sevanju povečuje tveganje za razvoj vseh vrst kožnega raka. Breme bolezni zaradi podnebnih sprememb se iz leta v leto povečuje, najbolj pa je obremenjujoče za starejše, za kronične bolnike, nosečnice, otroke in druge posebej ranljive skupine prebivalstva.

Glede na trenutne politike držav sveta smo na poti do dviga globalne povprečne temperature za približno 2,7 stopinj Celzija, kar bi v Sloveniji pomenilo dvig za približno 5 stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo. Evropa bo po ekonomskih študijah sicer prizadeta relativno manj kot ostali svet, vendar pa bo Slovenija prizadeta relativno bolj kot bolj severni deli Evrope, predvsem zaradi ekstremnih padavinskih dogodkov in naše lege na stičišču toplega Sredozemlja. To so podatki, ki kličejo po spremembah – tudi zdravstvenega sistema, ki globalno gledano prispeva kar 4,4 odstotka svetovnih neto emisij.

Konferenca Zdravstvo po zeleni poti je bila v prvi vrsti namenjena krepitvi sodelovanja zdravstvene in okoljske politike, iskanju inovativnih rešitev in oblikovanju novih strategij za boljše obvladovanje zdravstvenih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami. Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je dejala: "Cilj je ustvariti bolj trajnostno in odporno zdravstveno infrastrukturo, ki se bo sposobna soočiti s prihajajočimi izzivi, hkrati pa zaščititi naše zdravje." 

Osem ukrepov za razogljičenje zdravstva

Zato si je Ministrstvo za zdravje zadalo uresničitev ukrepov v zdravstvu, ki bodo imeli velike učinke na zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb pri prehodu v trajnostno in nizkoogljično družbo. Ti ukrepi so:

• prehod na obnovljive vire energije in energetska učinkovitost,
• spodbujanje zdravih prehranskih navad z uporabo lokalne in trajnostno predelane hrane,
• spodbujanje uporabe trajnostnih in nizkoogljičnih farmacevtskih izdelkov,
• trajnostno ravnanje z odpadki,
• trajnostna mobilnost in
• digitalizacija v zdravstvu z uporabo telemedicine in drugih novih tehnologij.

Ministrica je še napovedala, da bo Ministrstvo za zdravje do leta 2031 namenilo dve milijardi evrov integralnih sredstev za investicije v zdravstvo. "V sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo smo tako začeli prve skupne korake v pripravi strategije prilagajanja podnebnim spremembam v zdravstvu, ki bo zarisala dolgoročno vizijo, kako lahko zdravstveni sistem do leta 2050 postane odporen na podnebne spremembe." Spomnila je še, da ima zdravstveni sektor pomembno vlogo pri ozaveščanju prebivalstva. "Naš cilj je prispevati k boljšemu zdravju ljudi, doseči dolgoživost družbe, večjo varnost in blaginjo ljudi, spodbujati trajnostni razvoj v zdravstvu ter zmanjševati njegov negativni vpliv na podnebne spremembe."

Mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je na konferenci poudaril, da razogljičenje zdravstvenega sistema ni le okoljska nujnost, temveč tudi naša odgovornost do prihodnjih generacij. V tem kontekstu je povedal, da je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo dejavno v številnih iniciativah, ki podpirajo razogljičenje, in te združujejo pod znamko Samo 1 planet: "V enem tovrstnih projektov, to je Care4climate, smo skupaj s partnerji že angažirali več kot 6000 strokovnjakov, študentov in drugih deležnikov iz različnih strokovnih področij, s katerimi oblikujemo ukrepe, s katerimi v Sloveniji pospešujemo izvedbo energetske prenove stavb."

Minister je povedal, da so s partnerji na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo vzpostavili tudi stičišče trajnostne prenove stavb in gradnje, razvijajo pa tudi slovenske kazalnike trajnostne gradnje, saj želijo pripraviti celovit sistem trajnostnih meril, ki bo primeren za množično rabo. S sistemom kazalnikov trajnostne gradnje bodo na ministrstvu tako podprli tudi zeleno javno naročanje na področju stavb. Minister Kumer je izrazil zadovoljstvo nad začetim dialogom glede strateškega načrtovanja razogljičenja zdravstvenega sistema, a opozoril, da nas poleg izziva, kako zmanjšati odtis zdravstva, čaka še drugi pomemben izziv in to je: "Kako naj se zdravstveni sistem prilagodi na podnebne spremembe, ki jih danes že občutimo?"

Konference se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je ob tej priložnosti poudaril, da "moramo odločno stopiti na pot zelenega prehoda in pri tem nikoli popustiti, temveč delovati premišljeno in vztrajno." Izpostavil je, da je način prehranjevanja pomemben vidik zelenega prehoda. "Način prehranjevanja je stična točka zdravstva in podnebnih sprememb. Ponudba okolju prijaznejših izdelkov je enako pomembna kot zavedanje, da je naše navade treba spremeniti," je bil jasen premier dr. Robert Golob.

Dogodek, na katerem so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, je bil razdeljen v tri sklope. V prvem delu konference je potekala razprava o zdravstvu na zeleni poti doma in v tujini, sledil je medgeneracijski dialog o podnebnih spremembah, tretji del pa je bil posvečen pregledu zelenih praks za trajnostno zdravstvo.

Dobre prakse s področja razogljičenja slovenskega zdravstva sta organizatorja konference prikazala tudi na razstavi Zdravstvo po zeleni poti, ki je bila postavljena v okviru konference. Poleg tega so si udeleženi lahko ogledali tudi Umanoterino razstavo Na vroči strani Alp, ki je nastala v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in prikazuje, kakšna Slovenija nas čaka, če ne bomo stopili skupaj pri naslavljanju podnebnih sprememb.

Ob koncu konference bo s ciljem zmanjševanja ogljičnega odtisa organizirano brezmesno kosilo lokalnih dobaviteljev. S ciljem zmanjševanja odpadne hrane pa bodo preostanek kosila udeleženci odnesli domov oziroma bo doniran Kraljem ulice in humanitarni organizaciji Društvo prostovoljcev Vinvencijeve zveze dobrot.