Prihodki državnega proračuna so v prvi polovici letošnjega leta znašali 6,9 milijarde evrov ali 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili višji za 9,3 odstotka in so presegli 7 milijard evrov, predvsem zaradi višjih tekočih odhodkov in izločanj na proračunski sklad kot odziv države na lanskoletne poplave. Primanjkljaj državnega proračuna je ob polletju tako znašal dobre 0,3 milijarde evrov, kar je manj kot v enakem obdobju lani.

Prihodki občin so se v prvi polovici leta 2024 povečali za 3,9 odstotka, zlasti na račun davkov na dobiček oziroma dohodnine. Odhodki so bili višji za 5,8 odstotka, predvsem zaradi višjih transferov posameznikom in gospodinjstvom in izdatkov za blago in storitve. Presežek odhodkov nad prihodki občin v prvi polovici letošnjega leta tako znaša 31 milijonov evrov.

Tako prihodki kot tudi odhodki pokojninske blagajne so se v prvem polletju 2024 povečali za dobrih 10 odstotkov na skoraj 4 milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov in transferji iz državnega poračuna. K rasti odhodkov zavoda pa je prispevala 11-odstotna rast pokojnin.

Ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek s 1. januarjem letos, je zdravstvena blagajna v prvem letošnjem polletju zabeležila 23-odstotno rast prihodkov in 17-odstotno rast odhodkov. K rasti prihodkov so prispevala tudi višja prejeta sredstva iz državnega proračuna, namenjena stabilizaciji zdravstva, kar je med drugim vplivalo na 93-milijonski presežek zdravstvene blagajne v prvi polovici leta. V enakem obdobju lani je blagajna beležila primanjkljaj v višini 28 milijonov evrov.

Prihodki konsolidirane bilance štirih blagajn javnega financiranja so v prvi polovici letošnjega leta znašali 13,4 milijarde evrov, kar je za 11,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki konsolidirane bilance so v tem obdobju znašali 13,6 milijarde evrov kar je za 9,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, predvsem na račun višjih tekočih odhodkov in tekočih transferjev. Primanjkljaj konsolidirane bilance je tako znašal nekaj manj kot 275 milijonov evrov, kar je za okoli 160 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani.

V publikaciji Javnofinančna gibanja predstavljamo tudi oceno preliminarnih javnofinančnih izdatkov za prvo polletje letošnjega leta po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (angleško Classification of the functions of government – COFOG). Največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn javnega financiranja je namenjen področju socialne varnosti, in sicer blizu 5,3 milijarde evrov oziroma 38,6 odstotka vseh odhodkov.

Dolg državnega proračuna se je konec prvega polletja letos, glede na konec leta 2023, povečal za 1,7 milijarde evrov na 41,6 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 5,1 milijarde evrov.

V tokratni publikaciji objavljamo tudi podatke prvega četrtletja 2024 za sektor država po metodologiji denarnega toka.