Na dogodku se je zbralo 90 udeležencev s področja visokega šolstva, ki sta jih uvodoma pozdravila v.d. generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo, Urban Kodrič in direktorica CMEPIUS, dr. Alenka Flander. Potem so se udeleženci prek doživete predstavitve dr. Alenke Braček Lalič najprej seznanili z rezultati nacionalne evalvacije aktualnega in preteklega programa Erasmus+ za področje terciarnega izobraževanja, nato pa spoznali še navdihujoč primer inovativne dobre prakse pri priznavanju obdobij učne mobilnosti, ki ga je predstavila prorektorica za študente, študijske zadeve in zagotavljanje kakovosti, prof. dr. Marta Žuvić z Univerze na Reki.

Najaktivnejši del posveta sta predstavljali dve dvourni vzporedni delavnici, v katerih so udeleženci krepko zavihali rokave in v dinamičnem delavniškem vzdušju iskali odgovore na vprašanja, kaj v aktualnem programu Erasmus+ dobro deluje, kaj bi bilo potrebno spremeniti in na podlagi tega predlagali rešitve za prihodnji program. Med najbolj izpostavljenimi rešitvami velja omeniti: prilagoditev dotacij za mobilnost glede na inflacijo in državo; vzpostavitev t.i. mobilnostnih oken (semestrov, namenjenih mobilnosti); izboljšanje sistema priznavanja mobilnosti; zagotovitev delujočega IT podpornega sistema s strani Evropske komisije; večje finančne spodbude za zelena potovanja; ustrezno zakonsko ureditev učnega jezika ter krepitev sodelovanja z Erasmus študentsko mrežo (ESN).

Popoldne je sledila predstavitev rezultatov z delavnic in nato še okrogla miza, ki jo je moderirala direktorica CMEPIUS, dr. Alenka Flander, v njej pa so sodelovali predsedujoča Rektorski konferenci Republike Slovenije, rektorica prof. dr. Klavdija Kutnar, evalvatorka dr. Alenka Braček Lalič, predstavnik ŠOS Andrej Pirjevec in predstavnica MVZI Darinka Vrečko. Panelisti so v komunikaciji z udeleženci dogodka razmišljali, kakšen bi moral biti prihodnji program Erasmus+, da bi čim bolje razvojno podprl slovenski visokošolski ekosistem in ga še bolj prepletel z evropskim visokošolskim prostorom ter njegovimi razvojnimi pobudami. Izpostavili so predvsem pomen ustrezne ureditve učnega jezika, pobudo Evropske univerze (vključno z vidikom financiranja), uvajanje mobilnostnih oken in pomen vodstva visokošolskih institucij za uspešno internacionalizacijo visokega šolstva.

Ob koncu dogodka je Duša Marjetič, vodja Sektorja za visoko šolstvo, udeležence seznanila, da bodo rezultati 10. posveta Platforme znanja skupaj z izsledki nacionalne evalvacije predstavljali osnovo za oblikovanje stališča Republike Slovenije o programu Erasmus+ za prihodnje sedemletno obdobje (2028-2034) ter jih povabila na prihodnji dogodek Platforme znanja, ki ga bo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije 12. novembra soorganiziralo z Rektorsko konferenco Republike Slovenije.