S predlaganim Zakonom o cestninjenju se uvajajo zakonske določbe, ki izhajajo iz direktive (EU) glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture - avtocest. Ena izmed bistvenih novosti je vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije ogljikovega dioksida (CO2). Glede na dosedanjo ureditev to pomeni, da se na novo opredeljuje razvrščanje tovornih vozil v posamezne emisijske razrede CO2, ki pomenijo osnovo za določanje višine cestnine. Nova ureditev pomeni, da bodo čistejša vozila, torej tista, ki povzročajo manj onesnaževanja, plačevala manj infrastrukturne pristojbine kot danes, bolj umazana pa več kot danes. Cilj je, da bi bilo na cestah več sodobnih, čistih vozil in s tem manj onesnaževanja okolja. Poleg tega se s predlaganim zakonom vzpostavljajo pogoji oziroma urejajo nova z direktivo predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet. Opredeljuje se tudi nova vrsta kratkoročne elektronske vinjete, in sicer enodnevna vinjeta. Predpisana razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet in nova enodnevna elektronska vinjeta se bodo začeli uporabljati najpozneje s 25. marcem 2030.

Ključna rešitev predloga novele zakona o dedovanju je pospešitev zapuščinskih postopkov, ko so dediči neznani. Skrajšuje se rok za oklic neznanim dedičem, in sicer z enega leta na tri mesece, objava oklica v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma na drug primeren način se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča, objava na sodni deski pa ostaja. Stroški, ki jih imajo zapuščinska sodišča zaradi objave oklicev neznanim dedičem in upnikom, se bodo z objavami na spletnih straneh zmanjšali, zato se pričakuje manjša poraba finančnih sredstev iz državnega proračuna v ta namen. Skrajšanje rokov v oklicnih postopkih bo pospešilo dokončanje zapuščinskih postopkov, s tem pa ureditev lastništva nepremičnin, ki so trenutno zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov brez urejenega lastništva in zato neizkoriščene. To bo pozitivno vplivalo na socialni položaj prebivalcev, na primer preko stanovanjske politike, in omogočilo hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov, kot je na primer izgradnja cest. Zaradi možnosti hitrejšega urejanja lastništva nepremičnin bo predlog zakona pozitivno vplival na načrtovanje razvoja države in lokalnih skupnosti.

Predlog novele Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij prinaša začasne ukrepe, ki se aktivirajo ob ugotovljenih zaostrenih varnostnih razmerah zaradi prezasedenosti v zaporih. Osnovni cilj predloga zakona je vzpostavitev pravnih podlag za uporabo ukrepov, s katerimi se v primeru prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora zagotavlja varno in funkcionalno bivanje zaprtim osebam ter opravljanje del in nalog pravosodne varnostne policije.

Predlagani začasni ukrepi so naslednji:

• opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist,
• prekinitev prestajanja kazni zapora in
• odlog nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.

S predlogom zakona se uresničujeta tudi dve odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, glede predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, zahteve za varstvo zakonitosti in predloga za odložitev ali prekinitev izvršitve zaporne kazni. 

Vlada je sredstva za humanitarno pomoč Palestincem iz sklepa vlade z dne 11. junija 2024 v višini 500.000 evrov dodelila Slovenski karitas, strateškemu partnerju Ministrstva za zunanje in evropske zadeve na področju mednarodne humanitarne pomoči. Vlada je 11. junija 2024 naložila Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), da v najkrajšem možnem času pripravi predlog sklepa o dodelitvi do 500.000 evrov sredstev za zdravstveno in psihosocialno rehabilitacijo žrtev konflikta na Bližnjem vzhodu ali za nujno humanitarno pomoč Palestincem. MZEZ je 1. avgusta 2024 prejelo koncept projekta zdravstvene rehabilitacije do 10 težko ranjenih otrok iz Gaze, ki ga je pripravila Slovenska karitas v sodelovanju s Fundacijo Danila Türka. Gre za otroke iz Gaze, ki so v Egiptu. Zdravstvena rehabilitacija se bo izvajala v Univerzitetnem rehabiliacijskem inštitutu (URI) Soča in naj bi trajala 45 dni.