Deseto zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (angleško 10th Meeting of the Parties – MoP 10), ki sicer deluje pod okriljem Združenih narodov, bo od 23. do 25. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Osrednji del tridnevnega dogodka bo 23. oktobra 2024, ko bo uradno odprtje zasedanja z uradnimi nagovori visokih gostov in slavnostnim sprejemom devetih novih držav, ki so se Vodni konvenciji pridružile po zadnjem zasedanju pred tremi leti. Na zasedanju pričakujemo okoli 500 udeležencev iz 80 držav, vključno z visokimi predstavniki držav ter mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij. Program zasedanja bo vključeval visoki segment, splošni del zasedanja ter stranske dogodke. Zbrane bo uvodoma nagovoril tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob.

Voda je najdragocenejši naravni vir, je osrednjega pomena za našo skupno prihodnost, ključna sestavina naše okoljske, družbene in gospodarske blaginje. Razpoložljivost zadostnih količin vode primerne kakovosti je eden bistvenih elementov za zagotavljanje miru in stabilnosti v regijah in svetu. Dostop do čiste vode je osrednji izziv 21. stoletja. Vodni viri so namreč pod vedno večjimi pritiski zaradi naraščanja prebivalstva, prekomerne rabe in onesnaževanja. Vse intenzivnejše podnebne spremembe povzročajo vse bolj pogoste, intenzivne in razsežne poplave na eni ter suše na drugi strani. S svojim delovanjem človek namreč spreminja vodni krog, onesnažuje vode in posredno, tudi zaradi posledičnega višanja temperature površinskih in podzemnih voda, spreminja vodne ekosisteme. Hkrati države medsebojno ne komunicirajo dovolj o čezmejnih vodnih vsebinah – po podatkih poročanja Vodni konvenciji na svetu 40 odstotkov prebivalstva živi v čezmejnih porečjih in povodjih, ki si jih deli 153 držav. Izmed teh jih ima manj kot 20 odstotkov razvite in delujoče sporazume o čezmejnih vodah, kar povečuje tveganja za mednarodne spore in konflikte.

Na zasedanju bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje dvanajstčlanskemu biroju, najvišjemu izvršnemu organu Vodne konvencije za obdobje od 2024 do 2027, ki mu bo v imenu Slovenije predsedoval dr. Aleš Bizjak iz Ministrstva za naravne vire in prostor. Ta pred zasedanjem poudarja: »Povečevanje podnebne odpornosti v mednarodnih porečjih in povodjih je ključnega pomena za zagotavljanje trajnostne rabe in pravične delitve vode med državami, s tem pa miru in stabilnosti v podnebno izzvanem svetu. Ključ do kolektivne podnebne odpornosti je v razvijanju čezmejnega vodnega sodelovanja in medsebojnega zaupanja med državami, kar je včasih neverjetno težka naloga.«

Osrednja razprava – visoki segment

Prvi dan zasedanja bo posvečen posebni razpravi v okviru tako imenovanega visokega segmenta na temo Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti. Sodelovali bodo visoki predstavniki držav, ministri, državni sekretarji, generalni sekretarji mednarodnih organizacij, razprava pa bo razdeljena v tri vsebinske sklope.

Prva panelna razprava bo osredotočena na čezmejno vodno sodelovanje za podnebno prilagajanje. Predstavljena in komentirana bodo glavna sporočila, najboljše prakse, dosežki  in vrzeli na področju podnebne odpornosti v čezmejnih povodjih in porečjih.

Druga panelna razprava bo obravnavala čezmejno in medsektorsko sodelovanje za blažitev podnebnih sprememb preko vsebinskega povezovanja področij voda, hrane, energije in ekosistemov. Izpostavljena bo potreba po krepitvi čezmejnega povezovanja med ključnimi sektorji trajnostnega razvoja v spremenjenih podnebnih okoliščinah.

Tretja panelna razprava pa bo osredotočena na krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo vodnih in z vodo povezanih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Osrednji del panela bo razprava o načinih varstva in obnove, pomenu tovrstnega čezmejnega delovanja za pristop od izvira do morja ter pomena povezovanja in upravljanja vode in gozdov.

Stranski dogodki

Ob zasedanju bo tudi 14 stranskih dogodkov, ki bodo priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, idej in primerov dobrih praks med državami. Nabor tem, povezanih s čezmejnim upravljanjem voda, ki bodo obravnavane v sklopu stranskih dogodkov, je pester, med drugim: razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja, uvajanje novih tehnologij za nadzor stanja v čezmejnih porečjih in povodjih, upravljanje voda po načelu od izvira do morja, povezovanje vsebin in aktivnosti sektorjev pri krepitvi podnebne odpornosti, upravljanje suš v čezmejnih kontekstih, čezmejno varstvo in obnova vodnih in z vodo povezanih ekosistemov in biotske raznovrstnosti, izmenjava izkušenj mednarodnih rečnih komisij ter voda in mir v globalnem merilu.

Posebna pozornost bo namenjena slovenskim dosežkom na področju naprednih tehnologij, ki jih razvija Center odličnosti Vesolje-SI. V ospredju bodo izzivi vključevanja novih znanstvenih in tehnoloških pristopov za učinkovitejšo podporo upravljanju ekosistemov v porečjih in povodjih ter s tem povezanim podnebnim ukrepom. Kombinacije in vključevanje tehnologij, kot so opazovanje Zemlje, daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in superračunalniki, omogočajo natančno predvidevanje in upravljanje ter zmanjševanje tveganj, povezanih z vodo. Satelitske tehnologije omogočajo bolj učinkovito upravljanje čezmejnih porečij in povodij ter hitrejše analize naših odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe.