Vlada je na današnji seji izdala Odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi tretjega odstavka 10.b člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij Vlada RS z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ugotovi zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih ter določi vrsto in način izvršitve enega ali več začasnih ukrepov in trajanje njihove veljavnosti tako, da so ti glede na kadrovske oziroma prostorske težave v zavodih nujni, primerni in sorazmerni za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih. Ministrica, pristojna za pravosodje, je na pobudo generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Vladi predlagala, da določi začasna ukrepa opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani delavca uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist in prekinitev prestajanja kazni zapora. Zavodi za prestajanje kazni zapora so namreč na dan 30. 9. 2024 v povprečju 140,34 % prezasedeni, in sicer Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana 187,41 %, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 142,31 %, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper 159,43 %, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig 97,96 % in Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje 165,98 %. Prav tako je v zavodih za prestajanje kazni zapora delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista na dan 30. 9. 2024 v povprečju dosegel 3,526 varovane osebe. To pomeni, da so zaostrene varnostne razmere na obeh zakonsko določenih kriterijih v skladu z deseto alinejo 10. člena ZIKS-1 podane. Navedeno stanje terja sprejem začasnih ukrepov. In sicer opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani delavca uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist (10.c člen ZIKS-1) in prekinitev prestajanja kazni zapora (10.č člen ZIKS-1).

Vlada je sprejela Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Republike Slovenije 2025–2028, ki določa rast očiščenih odhodkov sektorja država. Temu je treba prilagoditi tudi triletni javnofinančni okvir, zato je vlada potrdila še predlog sprememb Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025–2027. Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je pripravljen na podlagi novih fiskalnih pravil Evropske unije (EU). Nadomestil bo program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju je morala vsaka država članica pripravljati doslej. Načrt predvideva štiriletno fiskalno prilagajanje, ki bo srednjeročno zagotovilo ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) in zmanjševanje deleža dolga sektorja država v BDP proti referenčni meji 60 odstotkov BDP. Povprečna rast očiščenih odhodkov sektorja država v obdobju 2025-2028 je določena v višini 4,5 odstotka in predstavlja ključno spremenljivko za spremljanje skladnosti fiskalne politike s fiskalnimi pravili ter fiksno omejitev za vodenje fiskalne politike v obravnavanem obdobju. Na ta način se določa predvidljiva in stabilna fiskalna pot, ki bo v srednjeročnem obdobju zagotavljala ustrezen fiskalni napor in je skladna s predhodno usmeritvijo Evropske komisije za Slovenijo, pri čemer za naknadna spremljanja ne bo pomembna zgolj letna, temveč tudi kumulativna skladnost z zastavljenimi fiskalnimi omejitvami. Poleg načrtovane fiskalne politike načrt vključuje tudi ključne reforme in naložbe kot odziv na posebna priporočila v okviru tako imenovanega evropskega semestra (letnega procesa usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik na ravni EU) in ostale prioritete EU.

Seznanila se je tudi z izhodišči za pripravo predloga Zakona o zaščitnih ukrepih za osebe, ki se javno udejstvujejo. Izhodišča temeljijo na evropski direktivi o tako imenovanih strateških tožbah za onemogočanje udeležbe javnosti iz 11. aprila 2024, ki jo je treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 7. maja 2026. Primeri vloženih tožb za onemogočanje participacije javnosti (ang. strategic lawsuits against public participation) oziroma »tožbe SLAPP« pomenijo obliko zlorabe pravnih sredstev, saj namen teh tožb ni uveljavljanje pravic v sodnem postopku, temveč so vložene z namenom zastraševanja toženih strank ter omejevanja svobode izražanja in tudi preprečevanja oziroma omejevanja kritične javne razprave, kar posledično šibi demokracijo. SLAPP tožbe za toženo stranko pomenijo veliko finančno in časovno breme, učinkujejo pa tudi na druge osebe – torej na osebe, zoper katere niso uperjene. Običajno so SLAPP tožbe uperjene zoper novinarje, medije, nevladne organizacije, vendar pa to niso edine tarče SLAPP tožb, saj so lahko uperjene tudi zoper znanstvenike, akademike in druge. Vložene so lahko tako zoper fizične osebe kot zoper pravne osebe zasebnega prava.
Izhodišča predvidevajo širše področje uporabe novega zakona od zahtev direktive. Ta se ne bi uporabljal zgolj v primeru čezmejnih primerov, ampak tudi za izključno nacionalne primere. Predvideno je, da bo Ministrstvo za pravosodje v okviru javne razprave in strokovnega usklajevanja preučilo tudi primernost ukrepov v kazenskih postopkih, ki se zoper te osebe vodijo zaradi kaznivih dejanj s področja časti in dobrega imena. Direktiva pa od držav članic zahteva sprejem teh pravil le v civilnih sodnih postopkih.