Plemiške diplome 17. stoletja v Arhivu Republike Slovenije

Plemstvo je v naših nekdanjih državah tvorilo družbeni sloj, ki je užival podedovane ali podeljene pravice in privilegije, zato je bil cilj marsikaterega posameznika, da se s povzdigom v plemiški stan pridruži tej skupini ljudi. Razlikujemo med starim in novim plemstvom, poznamo pa tudi druge delitve. Od 19. stoletja dalje se je uveljavila delitev na praplemstvo (Uradel) in na pisemsko plemstvo (Briefadel). Prejemniki slednjega so bili predvsem visoki uradniki, diplomati, častniki in premožni meščani.

Plemiči so se od ostalih ljudi ločili med drugim tudi po plemiških atributih, npr. plemiškem imenu, grbu itd. Poznamo različne stopnje plemstva: enostavno ali netitulirano plemstvo (samo s predlogom »von«), vitez (Ritter), baron (Freiherr/Freyin), grof (Graf/Gräfin), knez (Fürst/Fürstin), vojvoda (Herzog/Herzogin), kralj (König/Königin), cesar (Kaiser/Kaiserin).

Arhiv Republike Slovenije največ plemiških diplom (135) hrani v Zbirki plemiških diplom (SI AS 1064), najti pa jih je mogoče tudi v drugih fondih in zbirkah. Večinoma so ohranjene v originalu, nekaj pa tudi v prepisu. Običajno so pisane v nemškem jeziku in na pergamentu, zvezanem v obliki knjige (libel), nekaj pa se jih najde tudi v latinščini in v obliki listin. Najstarejša plemiška diploma v Zbirki izvira iz leta 1535, najmlajša pa je iz leta 1858. Celotna zbirka je od leta 2017 digitalizirana in tako lažje dostopna uporabnikom za raziskave.