Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o sodelovanju z italijanskim superračunalniškim centrom CINECA HPC iz Bologne. Slovenija bo podprla prijavo italijanskega superračunalniškega centra na razpis EU Skupnega podjetja EuroHPC za izgradnjo novega visokozmogljivega računalnika in tovarne umetne inteligence. V okviru tega sodelovanja se bo Slovenija zavezala k sofinanciranju nakupa novega superračunalnika v višini 5 milijonov evrov. Slovenija je že dolgo aktivna država na področju visokozmogljivega računalništva, zato si prizadeva držati korak s hitrim razvojem tehnologije, saj bo po napovedih umetna inteligenca v povezavi z visokozmogljivim računalništvom imela ključno vlogo v digitalni preobrazbi gospodarstva, javnega sektorja in družbe nasploh. S sofinanciranjem in sodelovanjem pri projektu bomo zaradi mednarodne razsežnosti in dopolnjevanja italijanskega in slovenskega superračunalniškega sestava predvidoma znatno povečali možnost izbire samostojne slovenske prijave projekta, ki je načrtovana za drugo odpiranje 1. februarja 2025. Superračunalniške zmogljivosti tega projekta bodo namenjene podpori naprednih raziskav in razvoju inovacij, predvsem na področju umetne inteligence. Slovenija bo tako v primeru uspešne italijanske prijave imela dostop do zmogljivosti tega superračunalnika v obsegu sorazmernem z vloženimi sredstvi. Zaradi pomembnosti projekta, ki bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju digitalnih zmogljivosti Slovenije, je vlada pooblastila ministra Boštjančiča in ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorja Papiča, za podpis pisma o zavezi. Ta dokument potrjuje slovensko zavezanost sofinanciranju projekta in aktivnemu sodelovanju pri razvoju novih tehnologij na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva. Sodelovanje s CINECA HPC predstavlja ključen korak v prizadevanjih Slovenije, da postane vodilna v regiji na področju umetne inteligence ter digitalne preobrazbe. Prav tako pa bo omogočilo razvoj zmogljivosti, ki bodo dopolnjevale že obstoječe infrastrukture, kot je slovenski superračunalnik HPC Vega, ki deluje v Mariboru.

Vlada je potrdila sklenitev dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026 z reprezentativnimi združenji občin, minister za finance Klemen Boštjančič pa je s predstavnikoma občinskih združenj dogovor že podpisal. Prihodnje leto bo povprečnina znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Poleg tega bodo občine prihodnje leto prejele še dodatnih 48 milijonov evrov prihodkov iz dohodnine. Dogovor sta poleg ministra Boštjančiča podpisala še predsednik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni in podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije Samo Turel. Slednja skupaj zastopata 195 od 212 slovenskih občin. Dogovor med vlado in občinami je sledil daljšim in konstruktivnim pogovorom predstavnikom ministrstev za finance in za javno upravo ter občinskih združenj. Na njih se niso osredotočili le na izračune in višino povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog, ki so ena od podlag za določitev višine povprečnine (to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin), ampak tudi na poenostavitev postopka določitve povprečnine. Na podlagi dogovora bo povprečnina odslej določena tako, da se izračunani povprečni stroški za financiranje občinskih nalog povečajo s povprečjem medletne rasti teh stroškov in za učinke novih ter spremenjenih predpisov. To je bilo upoštevano že pri izračunu povprečnine za prihodnji dve leti – leta 2025 bo tako znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra. Nov postopek določitve povprečnine bo Ministrstvo za javno upravo upoštevalo pri pripravi novele Zakona o financiranju občin. Dogovor določa tudi, da bodo občine prihodnje leto iz državnega proračuna dobile dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023, kar znaša 47,9 milijona evrov. Dodatna sredstva bodo namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin, razdeljena pa bodo na dva dela. 75 odstotkov oziroma 35,9 milijona evrov bodo prejele občine z izkazanim nesorazmerjem v financiranju stroškov izvajanja zakonskih nalog, 25 odstotkov oziroma 12 milijonov evrov pa bodo prejele vse občine na podlagi kriterijev za sredstva za uravnoteženje razvitosti občin iz Zakona o financiranju občin.